Društvo Kralji ulice s Hoferjem nadaljuje pogovore

V minulem tednu je Hofer namreč prodajalcem Kraljev ulice za krajši čas prepovedal prodajo časopisov pred vsemi njihovimi poslovalnicami in s tem sprožil precej oster odziv javnosti, predvsem na družbenih omrežjih. Kot so pojasnili pri trgovcu, ki je prepoved kmalu umaknil, so bile razlog reklamacije strank.

Po besedah Kuljanca jih je prepoved presenetila, ker sami niso zabeležili veliko nevšečnosti. "Običajno te informacije dobimo in lahko odreagiramo," je dodal. Kot je še pojasnil, ob pritožbah težave s prodajalci rešujejo individualno.

V preteklosti so že odpustili posamezne prodajalce, če se niso držali pravil.

Izmed približno 200 različnih prodajalcev, ki jih beležijo mesečno, je delež neprimernih zelo majhen, zaradi česar, je dodal, prodaje ni smiselno prepovedati vsem. "Ne zanikamo možnosti težav, smo namreč Kralji ulice, ukvarjamo se z brezdomci in z ulico, na kateri so tudi droge, alkohol in druge težave," je priznal predsednik društva.

Med drugim naj bi imele stranke trgovin težave s tem, da se več prodajalcev časopisov nahaja na eni lokaciji, skupaj pijejo alkohol ter prosjačijo za denar, vendar Kuljanac opozarja, da se njihovi prodajalci načeloma ne zadržujejo v skupinah. Zato je trgovca med drugim obvestil, da niso vsi ljudje pred njihovimi prodajalnami nujno tam pod okriljem Kraljev ulice, na dejanja teh, ki niso, pa društvo težko vpliva.

So se pa po besedah Kuljanca s Hoferjem dogovorili, da v tednu dni govorijo s prodajalci časopisov, ki delujejo pod okriljem društva in jih opozorijo na pripombe. Dotlej lahko prodaja poteka tudi pred njihovimi poslovalnicami, kako bo naprej, pa bo stvar nadaljnjih dogovorov, ki še tečejo. Kot je namreč dodal, se v njihovi organizaciji zavedajo, da za dovoljenja poslovalnic lahko le prosijo, gre namreč za njihovo lastnino.

Tudi na policiji pravijo, da v primeru trgovin "lahko govorimo o varovanem območju, ki je prostor, objekt ali območje v lasti, najemu ali upravljanju naročnika storitve, ki je s pogodbo, določeno z imetnikom licence, območje, na katerem se izvaja interno varovanje. Na tem območju lahko imenovani subjekti vzpostavljajo neka pravila".

V Hoferju so minuli teden za STA sicer pojasnili, da sistem prodaje časopisa zanje "ni sporen, vse dokler se to izvaja na strankam in zaposlenim primeren ter varen način". In to želijo skupaj z društvom Kralji ulice tudi urediti.

S poslovalnicami drugih trgovcev Kralji ulice nimajo težav. Nobeno trgovsko podjetje prodaje na svoji površini sicer ni uradno odobrilo, zato sodelovanja obravnavajo individualno, ali kot je opisal Kuljanac: "Če je naš prodajalec v redu, mu poslovodja pusti prodajati." Policija pa lahko preverja morebitno kršitev zakona o varstvu javnega reda in miru, pri čemer, kot so pojasnili, presoja vsak primer posebej.

Zakon med drugim predvideva globo za beračenje na vsiljiv ali žaljiv način.

So pa ob začetku projekta Kralji ulice sklenili dogovor s policijo in Mestno občino Ljubljana o prodaji na javnih površinah.

Lokacije si prodajalci časopisov izbirajo sami, prodajalne in parkirišča s parkomati pa so zanje smiselna izbira, ker so tam ljudje z drobižem, je povedal Kuljanac.

Prodajalcev brezdomskega časopisa je sicer le nekaj, brezdomcev po Sloveniji pa je več tisoč. Kuljanac je komentiral, da so zavetišča polna čez celo leto. To pa je lahko težava še posebej pozimi, ko so temperature nizke. A ljudje se vsako zimo znajdejo, je dejal.

So pa decembra na organizaciji Kralji ulic zasuti z delom. Organizirajo dan odprtih vrat in božične večerje, poleg tega je to obdobje, ko dobijo več donacij in pozornosti ljudi, zraste pa tudi naklada časopisov. "Vsi se nas spomnijo decembra, januarja pa brezdomstvo več ne obstaja," je ob tem opozoril Kuljanac.

V zvezi z dogajanjem so se te dni oglasili tudi v Levici, kjer so prav tako opozorili, da problem ni Hofer, pač pa obstoj brezdomstva kot takega ter odnosi v družbi, "ki skozi procese gentrifikacije ustvarja sterilno podobo mestnih središč, primernih za potrošništvo in množični turizem ter očiščenih socialnih problemov. Ti niso odpravljeni, ampak so potisnjeni na obrobje in v anonimnost zasebnega življenja."

Po podatkih ministrstva za delo je brezdomcev, ki so vključeni v socialnovarstvene programe, od 2000 do 3900. A poleg teh obstajajo še t. i. prikriti brezdomci.

V državnem statističnem uradu, kjer podatkov o brezdomcih ne zbirajo, pa so pred dvema letoma ob mednarodnem dnevu brezdomcev navedli podatek društva Brezdomni do ključa, v katerem so združene vse organizacije, ki delajo z brezdomci. Ta pravi, da je po njihovih ocenah bilo v letu 2016 v Sloveniji nekaj več kot 6700 brezdomnih oseb.

Bojkotirajmo Hofer , ki izpred svojih prodajaln izganja brezdomce! To je manj kot fer – to je nefer! pic.twitter.com/QOZCG0etHB

— Danes je nov dan (@danesjenovdan) December 6, 2019

Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel