Države postopno umikajo stroge ukrepe proti širjenju koronavirusa

Doslej sta bila v okviru ukrepov proti koronavirusu vstop v Italijo in potovanje med deželami možna le v izjemnih primerih. V domovino so se denimo iz tujine lahko vrnili italijanski državljani, pa tudi tujci, ki imajo bivališče v Italiji.

Po novem bo meja odprta za državljane drugih držav članic Evropske unije, pa tudi San Marina in Vatikana. Po 3. juniju ob vstopu v državo ne bo več potrebna karantena. Za dva tedna bo obvezna samo za tiste, ki bi imeli stike z okuženimi z novim koronavirusom ali bi bili sami okuženi, kaže danes objavljen vladni odlok.

Tudi v prihodnje bodo sicer na podlagi ocene epidemiološkega tveganja na posameznih območjih mogoče spremembe najnovejšega odloka, poudarja vlada. Odločitev predstavlja velik korak v prizadevanjih Italije, da po več kot dveh mesecih zaprtja znova odpre svoje gospodarstvo.

Avstrija je medtem sporočila, da bo po Nemčiji, Lihtenštajnu in Švici danes odprla tudi doslej zaprte mejne prehode s Češko, Slovaško in Madžarsko. To pomeni, da bo na teh prehodih nadzora manj in da ga bodo pristojni izvajali le še naključno. Če bodo epidemiološke razmere to dopuščale, pa bodo te meje 15. junija popolnoma odprli.

Nemčija in Luksemburg sta medtem po dveh mesecih zaprtja zaradi pandemije danes znova odprla meje. Od polnoči lahko potniki na cestnih mejnih prehodih mejo prečkajo, ne da bi morali dokazovati ustrezen razlog.

Nemčija je tudi odpravila nekatere omejitve na mejah z Avstrijo in Švico, tako da jo lahko prečkajo za obiske partnerjev in sorodnikov, pa tudi lastniki nepremičnin, kmetijskih zemljišč. Notranje ministrstvo načrtuje odpravo vseh omejitev potovanj med Nemčijo, Avstrijo, Švico in Francijo 15. junija. Na meji z Italijo pa do nadaljnjega ostajajo v veljavi vse omejitve.

V Nemčiji so sicer drugi konec tedna zapovrstjo v več mestih potekali protesti proti omejitvam zaradi epidemije, čeprav so mnoge ukrepe že odpravili. O protestih več tisoč ljudi, med katerimi so tudi zagovorniki teorij zarote, levičarski aktivisti in skrajno desni populisti, so poročali iz Berlina, Stuttgarta in Münchna.

Španski premier Pedro Sanchez je medtem napovedal, da bo vlada prihodnji teden parlament zaprosila za okoli enomesečno podaljšanje izrednih razmer zaradi epidemije covida-19, ki bi se morale končati 24. maja. Podaljšali bi jih do končne odprave omejitvenih ukrepov, tako da bi bilo to zadnje podaljšanje.

V Španiji, ki je ena najbolj prizadetih držav v pandemiji, so od 14. marca veljali strogi omejitveni ukrepi, ki so jih oblasti ob ugodnejših epidemioloških razmerah začele rahljati. V štirih fazah naj bi jih rahljali do konca junija.

Iz Grčije in Francije, pa tudi Italije, medtem poročajo o vrniti ljudi na plaže, a ob strogih ukrepih.

Drugače je drugod po svetu, kjer Brazilija, ZDA in Rusija ostajajo v primežu pandemije.

V Braziliji so v zadnjih 24 urah zabeležili rekordnih 15.305 novih primerov okužbe, skupno 260.000. Za covidom-19 umrlo še 824 ljudi, skupno okoli 14.800. Po mesecu dni na položaju pa je v petek odstopil brazilski minister za zdravje Nelson Teich, ki prav tako kot njegov predhodnik Luiz Henrique Mandetta glede ukrepov proti novemu koronavirusu ni našel skupnega jezika s predsednikom države Jairjem Bolsonarom, ki nevarnosti virusa ne priznava.

Rusija je zabeležila doslej najvišje število smrtnih žrtev covida-19 v enem dnevu - 119, skupno 2537. So pa v zadnjem dnevu potrdili 9200 novih okužb, kar je najmanj od začetka maja. Skupno so doslej okužbo potrdili pri 272.043 ljudeh.

V ZDA, najhuje prizadeti državi v pandemiji, so doslej potrdili 1,4 milijona primerov okužbe, zaradi covida-19 je umrlo 87.530 ljudi. Ukrepi proti pandemiji so povzročili gospodarsko recesijo, v kateri je brez dela ostalo najmanj 36,5 milijona ljudi.

V teh razmerah je prvič v 231-letni zgodovini ameriškega kongresa predstavniški dom v petek podprl resolucijo, s katero je omogočil glasovanje na daljavo sovjim članom, ki so v karanteni ali iz drugih razlogov odsotni zaradi epidemije novega koronavirusa. Podprli so jo z 217 glasovi za in 189 proti po večinoma strankarski liniji. Republikanci so bili večinoma proti, ker da sprememba ni potrebna in da je neustavna. V 435-članskem predstavniškem domu je sicer več kot tretjina članov starejših od 65 let, zaradi česar so v epidemiji med bolj ogroženimi.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord