Države se pospešeno pripravljajo na cepljenje proti covidu-19

Najprej bodo večinoma cepili ranljive skupine

25. 11. 2020, 06:00 | Aktualno | Vir: STA

                            Države se pospešeno pripravljajo na cepljenje proti covidu-19 (foto: Profimedia) Profimedia

Ob spodbudnih novicah o cepivih proti covidu-19 se države po Evropi in drugod po svetu pospešeno pripravljajo na cepljenje. Evropska unija in tudi druge države so že naročile po več sto milijonov odmerkov cepiva, prve bi lahko prejele že do konca leta. Pripravljajo tudi že strategije cepljenja. 

Države cepiva naročajo že več mesecev, čeprav pristojni organi v EU in ZDA niso potrdile še nobenega. EU se s farmacevtskimi podjetji pogaja v imenu držav članic. Doslej se je s petimi različnimi podjetji dogovorila za nakup 1,2 milijarde odmerkov, ko bo cepivo varno in učinkovito. Ta podjetja so AstraZeneca, Sanofi-GSK, Johnson & Johnson, BioNTech-Pfizer in CureVac. O nakupu cepiva se pogovarja še s tremi drugimi podjetji.

Britanska vlada se je medtem z različnimi podjetji dogovorila za nakup 350 milijonov odmerkov, kar bo po navedbah oblasti dovolj za imunizacijo prebivalstva, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Hrvaška vlada pa je naročila cepivo za najmanj polovico od približno štirih milijonov prebivalcev.

Indija je naročila 100 milijonov odmerkov cepiva proti covidu-19, ki ga razvijata podjetje AstraZeneca in oxfordska univerza. V državi sicer preizkušajo pet cepiv. Indonezijsko državno podjetje Bio Farma namerava medtem proizvajati cepivo, ki ga je razvil kitajski Sinovac.

Južnoafriško podjetje Aspen Pharmacare se je medtem s podjetjem Johnson & Johnson dogovorilo, da bo proizvedlo 300 odmerkov njegovega cepiva.

Napovedi o tem, kdaj bodo države ta cepiva prejela, so različne. Nekatere naj bi prve odmerke prejele že do konca leta, druge pa v začetku prihodnjega. Evropska agencija za zdravila (Ema) je v ponedeljek sporočila, da bi lahko prvo cepivo proti covidu-19 odobrila konec letošnjega ali v začetku prihodnjega leta.

Najboljši scenarij

EU bi lahko imela po najboljšem scenariju od aprila prihodnje leto na voljo od 20 do 50 milijonov odmerkov cepiva na mesec in obeta se, da bo lahko cepila 700 milijonov ljudi, je konec oktobra sporočila Evropska komisija.

Italijanske oblasti so pretekli teden sporočile, da bi lahko prve odmerke prejeli konec januarja. Obsežnejše cepljenje pa se ne bo začelo prej kot pozno spomladi. Španija je napovedala, da bo do sredine prihodnjega leta proti covidu-19 cepila znaten del prebivalstva. Irske oblasti medtem upajo, da bodo lahko sredi leta 2021 začele množično cepljenje.

Ameriške oblasti upajo, da bodo lahko do konca tega leta cepile okoli 20 milijonov ljudi. Rusija, ki je avgusta kot prva odobrila uporabo cepiva, namerava medtem množično cepljenje začeti v prihodnjih dveh mesecih.

Države tako pripravljajo tudi že strategije cepljenja. Evropska komisija je sredi oktobra objavila strategijo za usklajen pristop držav članic k cepljenju. Komisija želi s strategijo pomagati članicam pri pripravi njihovih kampanj cepljenja: koga bi bilo treba najprej cepiti, kako cepivo pravično porazdeliti in kako zaščititi najranljivejše.

Večina držav se je odločila, da bodo najprej cepili najranljivejše

Med drugim to velja za Nemčijo, kjer bodo najprej cepili ranljive skupine, kot so starejši in ljudje z drugimi boleznimi. Sledili bodo zaposleni v bolnišnicah in domovih za starejše.

Nemški svet za etiko je določil, da bodo nato cepili še zaposlene v drugih poklicih, ključnih za delovanje države, kot so zdravstveni delavci v lokalnih zdravstvenih domovih, policisti, gasilci in učitelji. Prednost pri cepljenju proti covidu je treba po mnenju sveta dati tudi ljudem, ki živijo v skupnih bivališčih, kot so brezdomci in prosilci za azil.

Tudi v Italiji bodo najprej cepili zdravstveno osebje v bolnišnicah in domovih za starejše. Trenutno ne načrtujejo uvedbe obveznega cepljenja proti covidu-19.

Stanovalci in zaposleni v domovih za ostarele bodo prvi prejeli cepivo tudi v Veliki Britaniji. Sledili bodo ljudje, starejši od 80 let, ter delavci v zdravstvu in socialni oskrbi.

V Srbiji, kjer bo cepljenje proti koronavirusni bolezni 19 prostovoljno in brezplačno, bodo najprej cepili zdravstvene delavce, policiste, vojake in ranljive skupine. Cepivo bo prav tako brezplačno na Madžarskem, najprej pa ga bodo prejele ranljive skupine.

Zdravstvene delavce in ranljive skupine bodo kot prve cepili še na Poljskem, Irskem in v Albaniji.

Na cepljenje se pripravljajo tudi v Indiji, kjer bodo verjetno najprej cepili ranljive skupine. Filipinske oblasti bodo dale prednost zdravstvenim delavcem, javnim uslužbencem, pripadnikom varnostnih sil, revnim in starejšim. Tako na Filipinih kot v Indoneziji bo cepljenje najverjetneje obvezno.

V Kolumbiji in Mehiki bo cepljenje brezplačno in prostovoljno, prednost bodo imele ranljive skupine.

WHO

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pa je medtem zaskrbljena glede enakega dostopa do cepiva v Afriki. "Delamo na tem, da bi določili skupine, ki bodo prve prejele cepivo ob postopni dostavi. Smo zelo optimistični, da afriških držav ne bomo pustili na cedilu," je nedavno povedala regionalna direktorica WHO za Afriko Matshidiso Moeti.

Afriške države bodo tudi med 92 revnimi državami, ki jim bo Sklad Združenih narodov za otroke (Unicef) prihodnje leto dostavil dve milijardi odmerkov cepiva. To bodo storili v okviru mednarodne pobude Covax, katere namen je pravična razdelitev cepiva proti covidu-19 po svetu.

Oblasti posameznih držav se sicer ob pripravi strategij soočajo tudi z velikim odporom prebivalstva do cepljenja, kažejo ankete. V Italiji na primer namerava samo 37 odstotkov vprašanih cepiti takoj, ko bo cepivo na voljo. 16 odstotkov se jih ne bi cepilo. Na Hrvaškem pa je 36 odstotkov vprašanih odgovorilo, da se verjetno ne bodo cepili, zagotovo pa se jih ne bo cepilo 21 odstotkov. Do 50 odstotkov ljudi cepljenje zavrača tudi na Madžarskem.

Piše Blaž Mohorčič