Dvajset let po plazu v Logu pod Mangartom: Življenje mora teči dalje

Obnoviti je bilo potrebno celoten gornji del vasi

28. 10. 2020, 12:11 | Aktualno | Vir: STA

                            Dvajset let po plazu v Logu pod Mangartom: Življenje mora teči dalje (foto: Anže Malovrh/STA) Anže Malovrh/STA

Pred 20 leti, 17. novembra 2000, je zemeljski plaz izpod Mangartske planine sredi noči zasul več hiš v Logu pod Mangartom. Umrlo je sedem domačinov, gmotna škoda je bila ogromna. Dve desetletji po katastrofalnem dogodku je vas prenovljena, predsednik krajevne skupnosti Log pod Mangartom Igor Černuta pa pravi, da mora življenje teči dalje.

Mesec dni pred obletnico tragičnega dogodka je bil Log pod Mangartom idilična vas, obkrožena z zasneženimi gorami. Pogovor s predsednikom krajevne skupnosti je potekal v novem gasilskem domu.

"Kar nam je bilo po plazu obljubljenega in zapisanega v načrtu Stože, ki je zajemal infrastrukturo, hiše, čistilno napravo in novo zajetje pitne vode z vodovodom, je 90 odstotkov tudi realiziranega. Manjkata še dva mostova čez reko Koritnico, od katerih je eden namenjen osebnim avtomobilom in traktorjem, drugi pa je brv," je povedal Černuta.

Obnoviti je bilo potrebno celoten gornji del vasi. Zgradili so 12 novih stanovanjskih hiš, ki so jih lastniki postavili na drugih lokacijah kot pred plazom. "Država se je odzvala tako, kot se še ni doslej. Domačini so zadovoljni s tem, kar so dobili, in kako se je obnovilo vas," je zadovoljen Černuta.

Obnovljene hiše in lepa okolica v Log pod Mangartom privabljajo tudi tiste, ki bi tu bivali le občasno. Število stalnih prebivalcev se je s 140, kolikor jih je bilo v kraju pred katastrofalnim plazom v vasi, zmanjšalo na nekaj čez 90. Vse več pa je takih, ki v Logu preživijo le nekaj tednov ali celo le nekaj dni v celem letu, med njimi so tudi tujci. Prebivalci vasi pa so vse starejši, umira več ljudi, kot se jih rodi, je opozoril Černuta.

Domačini se ne počutijo ogroženi zaradi možnosti novih plazov, zavedajo pa se tveganja

"Vprašanje, ali bi se tak dogodek lahko sploh ponovil. V vseh 20 letih po zemeljskem plazu se alarmni sistem ni sprožil niti enkrat. Takrat je prišlo pač do nesrečnega spleta okoliščin, zaradi dolgotrajnega deževja in razmočenega terena se je sprožil murasti tok in povzročil tragedijo. Za naslednji zemeljski plaz in z njim murasti tok pa bodo morali biti ustvarjeni vsaj podobni pogoji kot so bili pred 20 leti," razmišlja Černuta.

Če bi bilo domačine strah, bi se verjetno odselili iz Loga Pod Mangartom. Priseljenci pa, sploh velja to za tujce, sploh ne vedo za tragedijo, je dodal: "Če se oglasijo na krajevni skupnosti ob nakupu nepremičnine, jim za to tudi povemo."

Redki domačini, ki so bili v lepem jesenskem dopoldnevu okoli svojih hiš, so potrdili besede predsednika krajevne skupnosti, da jih življenja v Logu pod Mangartom ni strah. Nihče pa ni želel govoriti o svojih spominih na zemeljski plaz in njegove posledice.

"Log pod Mangartom ni več tak, kot je bil pred plazom pred 20 leti. Veliko se je spremenilo na bolje, predvsem pa upamo, da se je spremenilo tako, da se taka tragedija ne ponovi nikoli več," je povedal župan Občine Bovec Valter Mlekuž. Kot je dodal, se še sedaj živo spominja tistega trenutka, ko so jih poklicali sredi noči in jim povedali, da je plaz odnesel del vasi.

"Bili smo šokirani, kar verjeti nismo mogli informacijam. Ker je bilo območje zaprto, smo posamezne informacije zbirali predvsem z rednim obveščanjem Civilne zaščite, ki je dnevno organizirala novinarske konference, od novinarjev, ki so jim omogočili varen dostop do območja, gorskih reševalcev in gasilcev," je dejal Mlekuž.

Težave zaradi pomanjkanja zaposlitev

Predvsem so težave zaradi pomanjkanja zaposlitev, tako kot marsikje v odročnih krajih po državi. Nekateri so zaposleni v Bovcu, prihodnji razvoj Loga pod Mangartom pa tako kot celotna bovška občina vidijo v turizmu.

"Življenje se je v Log pod Mangartom vrnilo, a žal je tam vedno manj ljudi in ti so vse starejši. Uredilo se je precej stvari, infrastruktura, da imajo sedaj dobre pogoje za življenje. Log pod Mangartom ima zagotovo svetlo razvojno prihodnost. Vendar pa so vsako leto, na obletnico tragedije, občutki mešani, čudni, žalostni," je poudaril bovški župan.

Po podatkih ministrstva za okolje in prostor so v dvajsetih letih za odpravo posledic in sanacijo škode po plazu Stože porabili 26,4 milijona evrov iz državnega proračuna. Ocenjeni obseg še potrebnih sredstev za dokončanje vseh, z lokacijskim načrtom opredeljenih ureditev, znaša pet milijonov evrov.

Že dva dni pred tragičnim dogodkom, 15. novembra 2000 popoldne, se je po dolgotrajnih in izredno intenzivnih padavinah v oktobru in novembru, ki so bile najhujše v zadnjih 100 letih, nad vasjo sprožil prvi zemeljski plaz. Zasul in uničil je več kot 100 metrov regionalne ceste proti prelazu Predel. Občinski štab civilne zaščite iz Bovca je prebivalcem na ogroženem območju priporočil, naj zapustijo domove, vendar nekateri niso želeli oditi.

V noči s 16. na 17. november je gmota materiala nad vasjo dosegla kritično točko zasičenosti z vodo in nad območjem prvega plazu se je sprožil drugi, še večji plaz s katastrofalnim drobirskim tokom. Ta je kmalu po polnoči z veliko hitrostjo zdrsnil po ozki strugi potoka Predelca in v nekaj trenutkih dosegel Log. Odnesel je več hiš v gornjem delu vasi, v katerih so bili tudi ljudje. Sedem jih je umrlo.

Jutro je pokazalo celotne razsežnosti katastrofe

Uničenih je bilo šest stanovanjskih in gospodarskih objektov, poškodovanih še 23. Blatno-gruščnati tok je odnesel most, preko katerega vodi cesta proti Strmcu, zasul hiše na levem bregu Predelce in porušil tudi tri objekte na desnem bregu.

Ocenili so, da se je na nadmorski višini od 1400 do 1600 metrov sprožilo okoli milijon kubičnih metrov materiala. Gmota je spolzela vse do nadmorske višine 630 metrov. Plazova sta odnesla tudi okrog 150 metrov regionalne ceste Bovec - Predel in več odsekov ceste, ki vodi na Mangartsko sedlo. Ob tem sta bila uničena dva mostova ter vodno zajetje za hidroelektrarno Log.

V spomin na tragični dogodek vsako leto pripravijo mašo zadušnico. Načrtujejo jo tudi letos, če bodo razmere zaradi epidemije covida-19 to dovoljevale.

Piše: Rosana Rijavec