Ko se bo temperatura oceanov dvignila za eno stopinjo, bo vrag odnesel šalo

Negotova prihodnost Zemlje

9. 8. 2021, 12:15 | Aktualno | Piše: Vid Legradić

                            Ko se bo temperatura oceanov dvignila za eno stopinjo, bo vrag odnesel šalo (foto: Shutterstock) Shutterstock

Nedaleč stran pred Piransko punto leži pod morsko gladino nekaj, kar spominja na cesto. Tako je, lahko bi bila čisto prava potopljena rimska cesta. Pod vodo so tudi ostanki rimskih ribogojnic pri skladišču soli v Portorožu. In ostanki delno potopljene rimske vile v Simonovem zalivu. Zakaj so danes ti objekti pod vodo? Se je morda slovenska obala pogreznila? Ali pa se je dvignilo morje.

V Sloveniji se je v zadnjih 50 letih morska gladina dvignila za 10 centimetrov. Ko so pred dva tisoč leti na naši obali živeli Rimljani, je bila gladina nižja za več kot meter. Že ob bežnem pogledu zemljevida lahko ugotovimo, da ima prste vmes tektonika. Jadranska obala italijanskega škornja se dviga, hrvaška in slovenska pa potaplja. Prav zaradi tega imajo naši južni sosedje toliko otokov.

Tektonski premiki se dogajajo zelo počasi. Tako počasi, da je razloge za hiter dvig morja treba iskati drugje. Glavni krivec so žal podnebne spremembe. Ko govorimo o dvigu globalnih temperatur, se vse prepogosto obregnemo ob taljenje ledenikov in polarnih kap. Vanje je ta trenutek še zmeraj shranjeno okrog 65 % vse sladke vode. Ko se ta topi, oziroma se led ne obnavlja s tako hitrostjo kot izginja, to pripelje do neizogibnega dviga morske gladine. Zemlja je majhen svet. Noben računalniški model ne more predvideti kolikšen bi bil natančen dvig morja, če bi izgubili ves večni led. Številke se gibljejo nekje okrog 70 metrov višji morski gladini.

Na srečo do popolne izgube večnega ledu v dogledni prihodnosti ne more priti, ker je skrajni sever in jug našega planeta pol leta v polarni temi. Še zmeraj pa se zaradi taljenja morska gladina lahko dvigne za kar nekaj metrov. Srž problema vzdigujočega morja v povezavi s podnebnimi spremembami se tiče gole fizike. Te se je za bati. Vse znane snovi se s spremembo temperature raztezajo in krčijo. Če imate svojo hišo pokrito s kovinsko streho, lahko zaradi raztezanja le-te slišite pokljanje, ko posije sonce nanjo. Podnevi se takšna streha malenkost raztegne, ponoči pa skrči. Enako je z vodo. Hladna voda je bolj gosta oziroma ima večjo gostoto kot topla voda. Razmik med vodnimi molekulami je na hladnem manjši.

Ko takšno osnovno fizično značilnost prenesemo na svetovna morja, pridemo do skrb zbujajoče ugotovitve. Morska gladina se viša ne toliko zaradi topljenja ledu, ampak predvsem zaradi toplotnega raztezanja morja samega. 70 % našega planeta prekrivajo oceani. Če se le ti v celoti ogrejejo le za eno stopinjo, bo morje prestopilo svoje bregove. Tretjina vseh živalskih in rastlinskih vrst bi izumrla, ekosistemi bi kolapsirali in tretjina planeta bi ostala brez pitne vode. Tukaj tiči resničen problem, prelomnica, ko vrag odnese šalo. Trenuten trend segrevanja je zelo težko zaustaviti, saj je zelo težko spreminjati navade ljudi in globalni ekonomski sistem. Pomislimo le na kup problemov ob uveljavljanju električnih vozil na trgu.

Zaskrbljujoče poročilo strokovnjakov: Povprečna globalna temperatura bo že okoli leta 2030 višja za 1,5 stopinje

Najbolj ogroženi predeli sveta zaradi dviga gladine oceanov. Shutterstock

Najbolj ogroženi predeli sveta zaradi dviga gladine oceanov.

Nekateri deli sveta so bolj izpostavljeni, drugi manj.

Fidži je moral do letošnjega leta zaradi naraščajoče morske gladine preseliti oziroma premakniti že okroglih 40 vasi. Delti reke Ganges in Bramaputre v Bangladešu se potapljata. Zaradi redno poplavljenih vasi, v katerih živi 156 milijonov ljudi, v notranjost države prebegne več tisoč prebivalcev na dan. Glavno mesto Nigerije Lagos zaliva morje. Deli tega mesta bodo v naslednjih desetih letih zanesljivo potopljeni.

Dejstvo je, da se je zaradi segrevanja planeta morje že začelo raztezati. Morda tega v Sloveniji, razen občasno poplavljenega Tartinijevega trga, še ne čutimo. Za poplavljanje naše obale sta glavna krivca še zmeraj južni veter in polna luna. Kljub temu to še ni razlog, da nam za globalno naraščanje morske gladine ni treba skrbeti. Zavedanje in razumevanje tega problema je namreč prvi korak k iskanju rešitve.

Vid Legradić
Popotnik in avtor knjig