DZ potrdil spremembe meja volilnih okrajev

16. 2. 2021, 18:12 | Aktualno | Vir: STA

                            DZ potrdil spremembe meja volilnih okrajev (foto: Nebojša Tejić/STA) Nebojša Tejić/STA

Po več kot dveh letih, odkar je ustavno sodišče ugotovilo neustavnost dela volilne zakonodaje, so poslanci danes s 45 glasovi za in 28 proti sprejeli novelo zakona o določitvi volilnih enot, ki spreminja meje nekaterih volilnih okrajev. Odločitev je bila sprejeta brez konsenza o tem, ali spremembe dejansko odpravljajo ugotovljeno neustavnost.

Potem ko je ustavno sodišče pred več kot dvema letoma zaradi nesorazmerne velikosti nekaterih volilnih okrajev ugotovilo neustavnost dela volilne zakonodaje, so imeli poslanci na volji dve poti za uresničitev odločbe. Ena je šla v smeri ukinitve volilnih okrajev in uvedbe neobveznega prednostnega glasu, a sta dva tovrstna predloga v DZ propadla, ker nista prejela potrebne dvotretjinske večine.

Decembra lani je tako skupina poslancev SDS, SMC in DeSUS v DZ vložila predlog za spremembe meja volilnih okrajev, za kar je bila v DZ dovolj podpora navadne večine.

Kot je v današnji razpravi v imenu predlagateljev spomnil Branko Grims (SDS), je ustavno sodišče opozorilo na prevelike razlike v velikosti volilnih okrajev, saj je razmerje med najmanjšim in največjim okrajem znašalo že 1 proti 3,73. Predlagatelji zdaj za uskladitev z ustavno odločbo predvidevajo spremembe v 15 volilnih okrajih, razmerje med najmanjšim in največjim pa bi po novem znašalo 1 proti 2,7.

Proti ukinitvi okrajev in za spremembe njihovih meja so se ves čas zavzemali poslanci SDS in DeSUS, ki so danes predlog tudi podprli. Poleg njih je predlog dobil še glasove poslancev koalicijskih SMC in NSi, ki so sicer bolj naklonjeni ukinitvi okrajev, a so predlog kot "minimalni politični kompromis" podprli.

Tako je po Grimsovih besedah predlog odraz kompromisa med različnimi kriteriji, ki jih je treba upoštevati pri oblikovanju okrajev. Rezultat je zakon, ki je skladen z ustavno odločbo in v osnovi čim manj posega v obstoječ volilni sistem, je poudaril. Volilni sistem z volilnimi okraji zagovarjajo tudi v DeSUS, je pa treba po besedah Franca Jurše narediti korekcije in odpraviti anomalije, da bodo rezultati naslednjih volitev legalni in legitimni.

Iz enakega razloga so za spremembe glasovali v NSi

Predlog so podprli, ker po besedah Blaža Pavlina ne kaže, da bi v tem mandatu uspeli dobiti zadostno podporo za ukinitev okrajev, treba pa je odpraviti dvom v legitimnost prihodnjih volitev. Kot politični kompromis so predlog podprli tudi v SMC, čeprav po besedah Gregorja Periča za volivce ne prinaša nič novega. Ta rešitev za uveljavitev ustavne odločbe je sicer manj optimalna, a še vedno dovolj legitimna, je dejal.

S tem pa se niso strinjali poslanci LMŠ, SD, Levice, SAB, SNS in en poslanec DeSUS, ki so predlogu nasprotovali oziroma so se vzdržali glasovanja. Opozarjali so predvsem, da predlog ne odpravlja ugotovljene neustavnosti. Slišati je bilo tudi očitke, da predlog ni nastal v sodelovanju s stroko, opozicijo in lokalnimi skupnostmi in je narejen po meri SDS.

Po besedah Rudija Medveda (LMŠ) namreč ne gre za nikakršen kompromis, pač pa za "vsiljeno rešitev ene stranke". Poleg tega so tudi pri spremenjenih mejah odstopanja med posameznimi okrajev bistveno večja, kot bi bilo še dopustno, je opozoril. Enakega mnenja je bila poslanka SD Bojana Muršič, ki je predlagatelje opozorila, da "hodijo po tankem ledu", saj bo zakon verjetno znova pristal v ustavni presoji.

Enakega mnenja je bila Maša Kociper (SAB), ki je ocenila, da bo zakon "zelo mogoče obveljal kot neustaven". Spomnila je tudi na dva propadla poskusa ukinitve okrajev, ki sta bila po njenih besedah "zgodovinska priložnost, pa so se nekateri ustrašili". Tudi v SNS zagovarjajo stališče, da je treba volilne okraje odpraviti, saj bi se tako volilna pravica izvrševala najbolj pravično, sedanji sistem pa omogoča "kupčkanje z razrezom Slovenije.

Da zakon le navidezno odpravlja nesorazmerja med okraji, je poudaril tudi Matej T. Vatovec (Levica). Njegov konkretni učinek pa je, da "si je predvsem SDS na tak način izrisala še nekaj nekaj politično ugodnih okrajev, ki jim bodo prinesli več poslanskih sedežev", je bil kritičen.

Kljub danes izraženim pomislekom nekaterih poslancev je minister za javno upravo Boštjan Koritnik po izglasovanju zakona izrazil zadovoljstvo, "da so po dveh letih stopicanja na mestu in neuspelih poskusov danes prišli do rešitve". V izjavi za medije v DZ je poudaril, da je bil predlog pripravljen strokovno in z maksimalno politično podporo.

"Tisti, ki v to rešitev dvomijo, sam seveda nisem med njimi, bodo lahko predlog ponovno posredovali v presojo ustavnemu sodišču. Tega se zavedam in kot rečeno se tega ne bojim," je še povedal. Kot je dodal, je prepričan, da bo ustavno sodišče zakonu pritrdilo. V nasprotnem primeru pa od sodnikov pričakuje bolj natančna navodila o tem, kaj smatrajo kot neustavno.