Infektolog Tomažič: Leto dni po prvi okužbi v Sloveniji je znano, kdo so Ahilova peta te pandemije

Ključno prezračevanje in maske

1. 3. 2021, 09:23 | Aktualno | Vir: STA

                            Infektolog Tomažič: Leto dni po prvi okužbi v Sloveniji je znano, kdo so Ahilova peta te pandemije (foto: Bor Slana/STA) Bor Slana/STA

Enoletno spremljanje novega koronavirusa in covida-19 je prineslo veliko dognanj o prenosu in kužnosti virusa. "Pred letom smo menili, da je oseba kužna šele, ko zboli, danes vemo, da že dva do tri dni pred tem. Covid-19 brez znakov preboleva okrog 40 odstotkov okuženih, odgovorni so vsaj za tretjino prenosov," opozarja infektolog Janez Tomažič.

Infektolog z Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana in predavatelj na medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani Tomažič je pred prvo obletnico odkritja prve okužbe z novim koronavirusom v Sloveniji ocenil, da so osebe, ki so okužene z novim koronavirusom, a ne kažejo nobenih znakov okužbe, Ahilova peta te pandemije.

Pred letom dni je namreč v zdravstveni stroki veljala ocena, da lahko okužen posameznik bolezen prenaša na druge šele, ko začne kazati znake bolezni. A se je pozneje izkazalo, da so kužni že dva do tri dni pred tem. Tako prenašajo virus, ne da bi za to vedeli. In brez simptomov okužbo preboleva kar okoli 40 odstotkov posameznikov, ki pa so odgovorni za vsaj tretjino prenosov novega koronavirusa.

Pred enim letom so tudi menili, da se novi koronavirus poleg kontaktnega prenosa preko kontaminiranih površin (katerega pomen pa je bil po navedbah Tomažiča prevelik) prenaša samo kapljično, torej prek kapljic, ki jih okuženi posameznik izloča s kihanjem, kašljanjem, govorjenjem. Šele jeseni pa so z gotovostjo spoznali, da se virus prenaša tudi prek aerosola, torej prek tistih bistveno manjših in lažjih kapljic, ki lahko tudi več ur lebdijo v zraku. Pokazalo se je, da določeni posamezniki izločajo velike količine virusa, so torej superprenašalci. Takih je okoli petina vseh okuženih in teh 20 odstotkov večinoma z aerosolom okuži ostalih 80 odstotkov.

Če gre za večjo družbo, sploh pa v zaprtem prostoru, še posebno v barih, na porokah, praznovanjih, kjer je vse hrupno, slaba ventilacija in se meša "stari zrak", je večja verjetnost, da se bo v njej znašel tudi superprenašalec, ki bo z veliko verjetnostjo okužil večino udeležencev. Sploh ni nujno, da že kašlja, dovolj je, da glasno govori, je opozoril Tomažič. Na ta način se je po njegovih besedah večinoma okužila mladina v poletnem obdobju in nato se je jeseni okužba pretočila v starejše sloje družbe.

Jeseni so tako spoznali, da je bolezen pravzaprav bolj kužna, kot so si predstavljali. Tomažič ob tem dodaja, da bolezen sicer ni tako nalezljiva, kot so denimo ošpice, ki so klasična "aerosolna" infekcijska bolezen in imajo bazično reprodukcijsko število med 12 do 18, kar je več kot desetkrat večje število kot pri covidu-19.

Ob tem ocenjuje, da opozorila, da ima aerosol veliko vlogo pri epidemiji, niso tako prodrla v našo zavest, da bi temu prilagodili preventivo. Pri aerosolu je namreč ključno ustrezno prezračevanje, da se zrak iz prostora v celoti odvede iz stavbe in ne kroži. Ključnega pomena so tudi ustrezne zaščitne maske, je dodal.

Spomladi niso vedeli, da je univerzalno nošenje mask tako pomembno, predvsem v zaprtih prostorih. "Maske v zaprtih prostorih so zelo pomembne, zlasti pa morajo dobro tesniti," je poudaril. Seveda je pomembna tudi telesna razdalja, a so z njo, kot ugotavlja Tomažič, velike težave v resničnem življenju.

Kljub cepljenju proti covidu-19 je torej še vedno pomembno, da se vsak drži temeljnih pravil, to so ohranjanje medsebojne razdalje, nošenje mask in ustrezno prezračevanje. Če s tem že ne popolnoma preprečimo, pa vsaj zmanjšamo količino virusa, ki pride na sluznice naših dihal, poudarja.

Na pomisleke, da bi bila epidemija pri nas podobna tudi, če ne bi bilo ukrepov, Tomažič odgovarja, da je to popoln nesmisel. "Zdravstveni sistem bi popolnoma odpovedal in število smrti bi bilo nekajkrat večje," je poudaril.

V drugem epidemičnem valu pa se je izkazal tudi pomen širokega testiranja prebivalstva na okužbo z novim koronavirusom, saj se s tem ugotovi kar nekaj okuženih brez simptomov. "Več testiraš, več veš, ampak dobro je, da imaš za to kakovosten test," je še dodal.

V Sloveniji so prvi primer okužbe z novim koronavirusom potrdili 4. marca lani, 12. marca je bila prvič razglašena epidemija.