Epidemija poskrbela za zmanjšanje škodljivega dušikovega dioksida v ljubljanskem zraku

Raziskava

18. 5. 2021, 13:33 | Aktualno | Vir: STA

                            Epidemija poskrbela za zmanjšanje škodljivega dušikovega dioksida v ljubljanskem zraku (foto: Daniel Novakovič/STA) Daniel Novakovič/STA

Nevladni organizaciji Focus in Inštitut za zdravje in okolje sta februarja v Ljubljani izvedli meritve koncentracij dušikovega dioksida v zraku. Raziskava, ki so jo predstavili danes, je pokazala, da je zmanjšanje prometa zaradi epidemije covida-19 ugodno vplivalo na kakovost zraka, še vedno pa je plin ponekod prisoten v previsokih koncentracijah.

Merilna kampanja Pozor: tukaj je dihanje nevarno! je potekala med 1. in 22. februarjem 2021. Kot je na današnji spletni predstavitvi rezultatov pojasnila Marjeta Benčina iz društva za sonaraven razvoj Focus, je bila izvedena po metodi ljubiteljske znanosti oziroma citizen science. Na podlagi predlogov občanov in občank so prostovoljci na 156 lokacijah po Mestni občini Ljubljana namestili 185 t. i. difuzivnih vzorčevalnikov.

Pri izbiri lokacij so organizatorji kampanje pozornost namenili točkam, kjer se ob gostem prometu zadržuje večje število ljudi, in lokacijam, kjer se zadržujejo ranljive skupine, kot so šole, bolnišnice in domovi starejših občanov.

Kakovost zraka je namreč zelo pomembna in kot je opozoril Matteo Barisione iz evropske zveze za javno zdravje (EPHA), lahko 379.000 predzgodnjih smrti v Evropi pripišemo onesnaženosti zraka.

Tomaž Gorenc iz Inštituta za zdravje in okolje je pojasnil, da so glavni vir dušikovega dioksida izpušni plini iz prometa, predvsem dizelskih vozil. V Sloveniji zakonsko določena letna mejna koncentracija za zaščito zdravja ljudi znaša 40 mikrogramov na kubični meter.

Gorenc je ob tem opozoril na zastarelost omenjenih smernic

Kot je pojasnil, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) že za letos napoveduje znižanje letnih mejnih koncentracij s 40 na 20 mikrogramov na kubični meter. Novejše epidemiološke raziskave namreč kažejo, da se škodljivi učinki na zdravje kažejo že pri 20 mikrogramih na kubični meter.

Meritve so bile uspešno opravljene na 148 lokacijah in 174 difuzivnih vzorčevalnikov so poslali v švicarski laboratorij Passam AG na analizo.

Povprečna vrednost meritev je znašala 31,4 mikrograma na kubični meter. Na desetih lokacijah so bile povprečne vrednosti višje od 40 mikrogramov na kubični meter, med drugim pri podvozu pod železniškimi tiri pri Ortobaru oziroma Situli, na križišču Aškerčeve, Tržaške in Bleiweisove ceste pri Tobačni, v okolici glavne avtobusne postaje, na križišču Zaloške in Grablovičeve ceste v bližini železniške postaje Vodmat in klinik UKC Ljubljana ter na Roški cesti pri Srednji ekonomski šoli Ljubljana.

Na same rezultate meritev so vplivali predvsem razmeroma ugodne vremenske razmere in prometne značilnosti Ljubljane zaradi ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa.

Glede slednjih je Marjeta Benčina dejala, da je povprečni dnevni promet znašal okoli 80 odstotkov povprečnega dnevnega prometa iz februarja 2020. Kot je povedala, so podobne meritve opravljali že leta 2019, ko so na kar 22 od 51 točk vrednosti presegale 40 mikrogramov na kubični meter.

Organizaciji sta obenem podali nekaj predlogov ljubljanski občini za izboljšanje kakovosti zraka

Tako predlagajo uvedbo brez- ali nizkoemisijskih con, bolj restriktivno parkirno politiko, izboljšanje infrastrukture za pešce in kolesarje ter razvoj potnikom prijaznega javnega potniškega prometa.

Andrej Piltaver iz oddelka za varstvo okolja na mestni upravi ljubljanske občine je pojasnil, da prisotnost dušikovega dioksida merijo od leta 2006 naprej. Tega leta je povprečna letna vrednost znašala 72,1 mikrograma na kubični meter. Potem so te količine začele padati, a je leta 2017 spret prišlo do hudega povečanja.

V letu 2020 pa so spet prišli v zeleno, a to na račun epidemije. Po Piltaverjevih besedah v Ljubljani tako še niso rešili tega problema, pri čemer je zagotovil, da se bodo še naprej borili.