Epidemija slabša življenjski slog prebivalstva

Raziskava

16. 3. 2021, 18:23 | Aktualno | Vir: STA

                            Epidemija slabša življenjski slog prebivalstva (foto: Anže Malovrh/STA) Anže Malovrh/STA

Raziskava NIJZ o vplivu pandemije covida-19 na življenje ljudi kaže, da velika večina še vedno upošteva predpisane ukrepe za preprečevanje širjenja virusa, najnižjo podporo pa ima nočna omejitev gibanja. Med posledicami epidemije pa je poslabšanje življenjskega sloga prebivalstva, pričakuje pa se tudi rast kroničnih nenalezljivih bolezni.

Kot je na vladni novinarski konferenci pojasnila Ada Hočevar Grom iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), želijo z raziskavo o vplivu pandemije covida-19 na življenje ljudi v Sloveniji SI-PANDA povečati razumevanje vedenja ljudi v povezavi s pandemijo ter oceniti pandemsko izčrpanost v Sloveniji. Pandemska izčrpanost je naraven in pričakovan odziv na dolgotrajno javnozdravstveno krizo, ki zahteva izvajanje ukrepov, ki bistveno posegajo v naš vsakdan, je dejala.

Raziskava, ki so jo začeli decembra lani, poteka med osebami, starimi med 18 in 74 let. Izvajajo jo enkrat na dva tedna, izvedli pa bodo 12 ponovitev. Raziskava po njenih besedah daje vsaj delen vpogled v to, kako se prebivalci Slovenije odzivajo na tveganja, ki jih prinaša pandemija in kako se odzivajo na ukrepe za preprečevanje širjenja virusa.

V tokratnem, sedmem delu raziskave, ki je potekala od 26. februarja do 1. marca, so anketirance dodatno spraševali o spremembah v prehrani, telesni dejavnosti, spanju in telesni teži. Še vedno velika večina anketirancev navaja, da je v zadnjih sedmih dneh upoštevala ukrepe in priporočila za preprečevanje širjenja virusa. V največji meri upoštevajo uporabo zaščitne maske v javnosti (91 odstotkov), se izogibajo obiskovanju starejših, kadar imajo znake okužbe (90 odstotkov), ter vzdržujejo razdaljo v javnosti in razkužujejo roke. Najmanj, le 55 odstotkov, jih upošteva priporočilo glede razkuževanja površin.

Veliki upad beležijo pri upoštevanju izogibanja zasebnemu družabnemu dogodku

Ukrep ostajanje doma se je iz 74 odstotkov znižal na 60 odstotkov v primerjavi s predhodno raziskavo. Ta upad je po besedah Hočevar Gromove pričakovan glede na odprtje vrtcev in šol, a udeleževanje na zasebnih dogodkih oz. zmanjševanje tega ukrepa bi lahko, kot pravi, predstavljal problem glede širjenja covida-19.

Med veljavnimi ukrepi pa anketiranci najbolj podpirajo odprtje šol, odpravo prepovedi prehoda občinskih meja, najnižjo podporo pa ima omejitev gibanja med 21. in 6. uro, saj jo podpira le dobra četrtina vprašanih.

Anketirance so spraševali tudi, v kolikšni meri zaupajo določenim osebam oz. inštitucijam, da ustrezno obvladujejo epidemijo. Visoko tovrstno zaupanje imajo osebni zdravniki, bolnišnice in delodajalci.

Podobno kot v predhodni raziskavi dve tretjini anketirancev meni, da cepivo lahko pripomore k zajezitvi širjenja pandemije. Cepiti se namerava več kot polovica vprašanih, pri tem pa so mlajši glede cepljenja bolj skeptični v primerjavi s starejšimi. "Podatki zadnjih raziskav nakazujejo, da se je javno mnenje glede cepljenja ustalilo na polovici," je dejala.

Doslej je v vseh raziskavah od 31 do 35 odstotkov anketirancev navajalo, da so se izogibali osebnemu zdravniku zaradi težave, ki ni povezana s covidom-19. Še bolj skrbi podatek, da se je kar 41 oseb s kroničnimi obolenji izogibalo obisku zdravnika. Hočevar Gromova zato po koncu pandemije pričakuje poslabšanje na področju kroničnih nenalezljivih bolezni.

Podatki kažejo tudi rahel trend poslabšanja glede življenjskega sloga vprašanih

Dve tretjini vprašanih je navedla, da je bila v zadnjih dveh tednih manj fizično aktivna kot pred pandemijo, slaba petina jih je jedla več nezdrave hrane, 16 odstotkov jih je kadilo več kot pred pandemijo in 10 odstotkov jih je pilo več alkohola kot pred pandemijo.

Z namenom izboljšanja imunskega sistema je 37 odstotkov anketirancev povečalo uživanje prehranskih dopolnil, 27 odstotkom se je povečala telesna teža med pandemijo, 17 odstotkov jih pogosteje uživa nezdrave prigrizke, 14 odstotkov tudi večje količine hrane, 13 odstotkov več jih pogosteje naroča preko spleta.

V sedmem delu raziskave so tudi zaznali, da ima okrog 20 odstotkov anketirancev težave v duševnem zdravju, 14 odstotkov oseb pa že ima znake depresivne motnje. Največ težav pri duševnem zdravju se pojavlja pri starih od 18 do 29 let, in sicer malo več kot 30 odstotkov.

Anketiranci so odgovarjali tudi glede njihove finančne situacije. Da je ta v zadnjih treh mesecih slabša kot prej, je odgovorilo 26 odstotkov vprašanih.