Evropska unija ostra do proizvajalcev cepiv, ki napovedujejo zamude pri dobavi

"Načrtujemo, da bomo prisili farmacevtska podjetja, da spoštujejo pogodbe, ki so jih podpisali, tudi z uporabo pravnih sredstev, ki so na voljo," je povedal Michel za radio Europe 1.

Ob tem ni omenil možnosti sankcij, ampak da bo EU vztrajala pri transparentnosti o razlogih za zamude. Michel je dodal, da je EU z vztrajanjem uspelo zmanjšati zamude pri Pfizerju.

"S pestjo smo udarili po mizi in napoved o večtedenski zamudi se je spremenila v upočasnitev dobave," je pojasnil.

Conte je medtem opozoril farmacevte, da s tem kršijo pogodbe ter povzročajo ogromno škodo Italiji in drugim evropskim državam. Conte je v objavi na Facebooku pojasnil, da če se bodo napovedi AstraZenece uresničile, bo Italija dobila 3,4 milijona odmerkov, namesto obljubljenih osem milijonov. Ob tem je napovedal pravne ukrepe.

Britansko-švedska farmacevtska družba AstraZeneca je v petek sporočila, da bo v prvi četrtini letošnjega leta Evropski uniji dobavila manj cepiva proti covidu-19, kot je bilo dogovorjeno. Kot je pojasnila predstavnica AstraZenece, so vzrok za to težave s proizvodnjo v eni od tovarn v evropski dobavni verigi.

Evropska komisarka za zdravje Stella Kiriakides je v prvem odzivu tvitnila, da so države članice in Evropska komisija zaradi tega izjemno nezadovoljne. Sporočilo AstraZenece je nov hud udarec za države članice, ki so morale spremeniti načrte cepljenja prebivalstva že zaradi začasno zmanjšanih dobav cepiva ameriškega Pfizerja in nemškega BioNTecha.

Nemčija bo medtem postala prva država v EU, ki bo uporabljala enako eksperimentalno terapijo zdravljenja covida-19, kot jo je bil deležen bivši ameriški predsednik Donald Trump. Gre za terapijo s koktajlom protiteles, ki jo bodo rizični bolniki v Nemčiji prejeli brezplačno.

Po svetu se sicer novi koronavirus še naprej širi, vse večjo grožnjo predstavljajo tudi bolj nalezljivi sevi. Norveška vlada je na območju Osla razglasila najostrejše ukrepe za omejitev širjenja novega koronavirusa od lanskega marca, potem ko so v enem od tamkajšnjih domov za starejše odkrili britanski sev koronavirusa. V okviru ukrepov, ki so zaenkrat predvideni do 31. januarja, ostajajo odprte samo trgovine z nujnimi potrebščinami, vsi javni dogodki z izjemo pogrebov so prepovedani, restavracije pa lahko pripravljajo le obroke za s sabo.

V Madridu so zaradi drastičnega naraščanja števila okužb z novim koronavirusom dodatno poostrili omejitvene ukrepe. Policijska ura se bo od ponedeljka v španski prestolnici začela uro prej kot doslej, ob 22. uri, tako kot že velja v ostalih španskih pokrajinah. Tudi novi, poostreni ukrepi v prestolnici so sicer manj strogi kot v številnih drugih delih Španije.

V Hongkongu pa so v boju proti novemu koronavirusu prvič ustavili javno življenje. Več tisoč prebivalcev ene od mestnih četrti dva dneva ne sme zapustiti doma, dokler ne bodo na novi koronavirus testirali vseh prebivalcev. S tem ukrepom želijo oblasti preprečiti širjenje okužb in število primerov v četrti zmanjšati na nič.

Na Novi Zelandiji so medtem potrdili prvo novo okužbo s koronavirusom po več kot dveh mesecih, kar je na območju severno od Aucklanda že sprožilo mrzlično iskanje stikov okužene in razmišljanja o omejevalnih ukrepih. Novi koronavirus so potrdili pri 56-letni ženski, ki se je pred kratkim vrnila iz štirimesečnega potovanja po Evropi. Prestala je sicer desetdnevno obvezno karanteno v hotelu, ko so jo izpustili, pa je čez nekaj dni zbolela. Vmes sta z možem obiskala okoli 30 krajev.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord