Evropska unija pripravlja sankcije proti beloruskim posameznikom

Nasilje po predsedniških volitvah

15. 8. 2020, 06:25 | Aktualno | Vir: STA

                            Evropska unija pripravlja sankcije proti beloruskim posameznikom (foto: profimedia) profimedia

Evropska unija zaradi nasilnega posredovanja proti udeležencem protestov po nedavnih predsedniških volitvah v Belorusiji pripravlja sankcije proti nekaterim beloruskim posameznikom. Sankcije naj bi zajele tudi odgovorne za volilne prevare, je po današnji izredni videokonferenci zunanjih ministrov EU navedlo več udeležencev.

Da bo EU začela postopke uvedbe sankcij proti odgovornim za nasilje, aretacije in goljufije, je med drugim v tvitu sporočila švedska zunanja ministrica Ann Linde.

Ustrezen seznam sankcij pripravlja visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell, navedbe diplomatov povzemajo tuje tiskovne agencije.

Ko bo seznam zaključen, bodo morale sankcije soglasno potrditi države članice, a naj danes nihče izmed udeležencev ne bi izrazil nasprotovanja ideji sankcij.

Da želi Evropska unija okrepiti pritisk na Belorusijo, je nemški zunanji minister Heiko Maas dejal že pred današnjimi pogovori z evropskimi kolegi. Glasni so bili pozivi k ukrepanju zlasti iz sosed Belorusije, Poljske in Litve. Slednji sta skupaj z Latvijo pripravljeni prevzeti tudi vlogo posrednika v reševanju povolilne krize v državi.

Tudi Slovenija z zaskrbljenostjo spremlja razvoj dogodkov v Belorusiji, kjer smo priča resnim kršitvam temeljnih pravic, svobode govora in združevanja, je danes sporočil državni sekretar na zunanjem ministrstvu Tone Kajzer, ki se je udeležil videokonference.

"Slovenija obsoja nesprejemljivo nasilje in uporabo sile nad miroljubnimi protestniki ter oblasti pozivamo k izpustitvi pridržanih oseb in preiskavi nepravilnosti med volilnim procesom," je sporočil. Dogodki predstavljajo jasno kršitev evropskih vrednot in demokratičnih načel, h katerim je Belorusija zavezana, so še sporočili z MZZ.

Ministri so govorili tudi o turškem iskanju nafte v Sredozemskem morju blizu grškega otoka Kastelorizo. Turčija trdi, da raziskave potekajo v njenem epikontinentalnem pasu, Grčija pa, da v njeni izključni gospodarski coni.

Kot so sporočili z MZZ, so ministri glede tega izrazili zaskrbljenost in solidarnost s Ciprom in Grčijo ter pozvali k takojšnji zmanjšanju napetosti. Borrella so pozvali k nadaljevanju njegovih prizadevanj za normalizacijo in stabilizacijo položaja.

Ministri so izmenjali tudi poglede na aktualno dogajanje v Libanonu po eksploziji, ki je prejšnji teden uničila ali poškodovala polovico Bejruta, že sicer nestabilno in gospodarsko oslabljeno državo pa pahnila v politično, zdravstveno in humanitarno krizo.

Na koncu je visoki predstavnik Borrell ministre in državne sekretarje seznanil z zadnjimi pogovori z venezuelskimi predstavniki pred prihajajočimi decembrskimi parlamentarnimi volitvami v Venezueli, so še sporočili z MZZ.

Že nekaj let napeti odnosi med Brusljem in Caracasom so se še zaostrili konec junija, ko je Venezuela vodji diplomatske misije EU v Caracasu Isabeli Brilhante Pedrosa dala na voljo 72 ur, da zapusti državo. Nekaj dni zatem so od izgona odstopili.