Evropsko gospodarstvo se krepi, a inflacija na najvišji ravni v desetih letih

11. 11. 2021, 11:48 | Aktualno | Vir: STA

                            Evropsko gospodarstvo se krepi, a inflacija na najvišji ravni v desetih letih (foto: Daniel Novaković/STA) Daniel Novaković/STA

Evropsko gospodarstvo se bo v senci skrbi zaradi rasti cen energije letos okrepilo, a inflacija bo na najvišji ravni v desetih letih. Evropska komisija je območju evra in EU za letos napovedala petodstotno rast, kar je za 0,2 odstotne točke več kot po poletni napovedi, za prihodnje leto pa 4,3-odstotno, kar je za 0,2 odstotne točke manj kot julija.

Evropsko gospodarstvo od pandemije covida-19 okreva hitreje, kot se je pričakovalo. A obstajajo tri ključne grožnje: znatno povečanje primerov covida-19, še zlasti na območjih z nizko precepljenostjo, rast inflacije, ki je predvsem posledica rasti cen energije, in motnje v dobavnih verigah.

V oktobru so zabeležili največjo rast okužb od sredine maja, merjeno glede na povprečno število primerov v 14 dneh, je ob predstavitvi napovedi ponazoril evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni.

EU se še vedno spoprijema z negotovostjo glede novega koronavirusa, nasloviti pa mora tudi motnje v dobavnih verigah in rastoče cene energije, ki bodo prizadele številna gospodinjstva in podjetja po Evropi, je opozoril tudi izvršni podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis.

Ob tem je poudaril, da je treba pozorno spremljati inflacijo in po potrebi prilagoditi politiko. Znova je pozval tudi k izvajanju naložb in reform v okviru načrtov za okrevanje in odpornost.

Po padcu v lanskem letu so se cene energije, zlasti za zemeljski plin, v minulem mesecu strmo zvišale in so sedaj bistveno nad ravnjo pred pandemijo, kar negativno vpliva na potrošnjo in naložbe. Začasni globalni pritiski cen so dvignili inflacijo na najvišjo raven v desetih letih, izpostavlja komisija.

Letna stopnja inflacije v območju evra se je povečala z negativne -0,3 odstotka v zadnjem četrtletju lanskega leta na 2,8 odstotka v tretjem četrtletju letos. Oktobra je znašala 4,1 odstotka, kar je raven, ki je bila od začetka objavljanja podatkov leta 1997 dosežena le enkrat.

Komisija območju evra za letos napoveduje 2,4-odstotno inflacijo, EU pa 2,6-odstotno, v prihodnjem letu 2,2-odstotno oziroma 2,5-odstotno, v letu 2023 pa 1,4-odstotno oziroma 1,6-odstotno. Jesenska napoved je znatno višja od poletne.

Rast inflacije je v glavnem posledica rasti cen energije

Je pa povezana tudi s spremembami ob izvijanju gospodarstva iz primeža pandemije, kar po navedbah komisije kaže, da so trenutne zvišane ravni v glavnem prehodne narave.

Medtem ko je komisija v jesenski napovedi obete za evropsko gospodarstvo v primerjavi s poletjem nekoliko izboljšala, so številke za prihodnje leto nekoliko nižje, kot so bile julija. Za leto 2023 pa območju evra napoveduje 2,4-odstotno povečanje bruto domačega proizvoda (BDP), EU pa 2,5-odstotno.

Rast bo po napovedih poganjala potrošnja, gospodarstvu naj bi izzive pomagalo premostiti domače povpraševanje, izpostavlja komisija. Okrevanje je sicer zelo neenakomerno.

Najnižjo rast bo letos beležilo največje gospodarstvo v območju evra, Nemčija, in sicer 2,7-odstotno. Največjo pa Irska s 14,6 odstotka BDP. Sledijo Estonija z devetimi odstotki, Grčija s 7,1 odstotka in Francija s 6,5 odstotka, nato pa Slovenija s 6,4 odstotka.

Razmere na trgu dela se bodo še naprej izboljševale

Stopnja brezposelnosti se bo postopno zniževala. Območje evra bo letos beležilo 7,9-odstotno, v prihodnjih dveh letih pa 7,5-odstotno oziroma 7,3-odstotno, EU pa 7,1-odstotno, 6,7-odstotno in 6,5-odstotno.

Raven javnofinančnega primanjkljaja je nižja od pričakovanj. EU naj bi letos beležila primanjkljaj v vrednosti 6,6 odstotka BDP, v prihodnjem letu naj bi se ta razpolovil na okoli 3,6 odstotka, v letu 2023 pa še znižal na 2,3 odstotka. Pravila kot zgornjo dopustno mejo določajo tri odstotke BDP.

Javni dolg bi moral biti pod mejo 60 odstotkov BDP, a bo v triletnem obdobju, ki ga pokriva napoved, znatno višji. Komisija EU za letos napoveduje dolg v vrednosti 92 odstotkov BDP, v letu 2023 pa naj bi ta znašal 89 odstotkov BDP.