Forum: Cena lepote

Časi, ko so se moški zgražali že ob omembi kozmetičnega salona in se v najboljšem primeru smejali, ko je bil govor o oblikovanju obrvi ali manikiri in pedikuri, so nepreklicno mimo. Če že ne zaradi njihovih boljših polovic, pa malce tudi zaradi vpliva metroseksualne ikone, poženščenega mačota najbolj moške igre vseh iger, Davida Beckhama.

Vsaj v urbanem okolju slovenskih mest, pa tudi širše. Pravzaprav čedalje širše. So se mar meje med spoloma zabrisale? No, zagotovo so se vsaj spremenile družbeno de­­­fi­­­­nirane vloge spolov. Žensko gibanje je v pet­­­­­desetih letih prejšnjega stoletja tedanje moške spravljalo na rob norosti, toda naslednje generacije vidijo mnoge prednosti ženske revolucije. Tako vsaj kažejo izsledki raziskave ameriške marketinške agencije EURO RSCG.

 

Marian Salzman pravi: »Sodobni moški ne sanja o uspehu in slavi, ampak si želi ljubezni, prijateljstva. Dve tretjini moš­kih, ki smo jih anketirali, je ti dve vrednoti izbralo pred kariero, slavo in bogastvom.« Presenečeni?! »Moški iz naše raziskave se večinoma opisujejo kot romantične (46 %) in skrbne (74 %), da so seksi, pa jih je menila le petina,« pripoveduje Salzmanova. Ker so sodobni moški, podobno kot ženske, prepričani, da so z lepoto neločljivo povezani tudi uspeh, denar in kariera, jih kar 49 % meni, da ni nič narobe, če se moški odpravi na nego obraza ali manikiro. Lišpanje je pač uporabna stvar, četudi je še nedolgo od tega »stereotipno veljalo, da moški ne sme biti obremenjen z videzom. Mišičasti bodibilder, moški v čevljih z visoko peto, plešci z lasuljami so bili pred več kot pol stoletja vir posmeha,« piše sociologinja dr. Metka Kuhar v knjigi s primernim naslovom V imenu lepote.

Kolonizacija

V zadnjem desetletju so moški s skrbjo za urejen videz posegli na področja, ki so bila poprej absolutna domena žensk. No, vsaj če odštejemo čase popudranih francoskih Ludvikov z belimi lasuljami. Dr. Metka Kuhar denimo ugotavlja, da moški zaradi nezadovoljstva z lastnim videzom trpijo celo še bolj kot ženske: »Verjamejo namreč, da je privlačen videz pogoj za ekonomski, socialni in seksualni uspeh.« Zaradi prepada med idealom in resničnostjo se neizbežno znajdejo v precepu, ki so ga strokovnjaki poimenovali adonisov kompleks. »Trpijo molče, kajti še vedno velja, da pravi moški niso obremenjeni z videzom. Težave s telesno samopodobo ogrožajo njihov občutek možatosti,« še piše Kuharjeva. Ali kot je nekoč dejal kontroverzni dr. Janez Rugelj, da so dedci pač »odpovedali in niso sposobni tekmovati z žensko!«

No, dokončen izgon rdečice z obraza ob nakupu hidratantne kreme in maže za predel gubic okrog oči sta kakopak hitro zavohali tako modna kot kozmetična industrija. Hm, ob Beckhamu, ki je iz metroseksualizma naredil pravo umetnost zaslužkarstva, bi bilo pravzaprav na mestu vprašanje, kaj je bilo prej, kura ali jajce … Kakorkoli, podjetja, ki so dotlej proizvajala le kozmetiko za ženske, so z velikim veseljem začela oskrbovati tudi nasprotni spol. Vendarle pa ne gre pričakovati, da bi vse skupaj zašlo tako daleč, da bi tudi prodaja dekorativne kozmetike za moške, kot so maskare, črtala in pudri, postala množična. Ali pač?

Lišpamo se seveda zaradi paritvene igre, zaradi seksa in, ponavljamo, tudi moški! Dandanes niti ne tako zelo drugače kot v pradavnini. Raziskovalca Mark Pagel in Sir Walter Bodmer denimo trdita, da naj bi ženske izbirale gladke moške, ker jim delujejo bolj čisti, pa čeprav se neporaščenost, gledano evolucijsko, 'bere' kot znak feminilnosti. Hja, pravzaprav ravno zaradi tega, če smo ravnokar ugotovili, da so feminilni moški 'in', poraščeni dedci pa 'out'. Pagel in Bodmer trdita, da si je celo pračlovek nekako odstranjeval brado in se, heh, kako praktično, mimogrede še ubranil parazitov.

Po besedah Alenke Tomšič, lastnice kozmetičnega salona Apolo, postajajo slovenski moški čedalje rednejši obiskovalci kozmetičnih salonov: »Še pred dvema letoma sta na deset žensk v salon prišla en ali dva moška. Danes so štirje od desetih obisko­­­valcev moški. Stari so od 35 do 45 let, najpogosteje pa želijo manikiro, pedikuro, nego obraza, kemične pomlajevalne terapije, nego hrbta, depilacijo hrbta in podpazduhe, oblikovanje obrvi in seveda raznorazne masaže. Moški so dobre in redne stranke, v povprečju pa za obisk salona porabijo okoli 50 evrov.« In katere so njihove najbolj nenavadne želje? »Pred štirimi leti mi je bilo nenavadno, ko mi je moški prvič rekel, naj mu nalakiram nohte na rokah in nogah. Danes me ne preseneča nič več, saj so moški, ko gre za njihov videz in želje, vse bolj odprti in brez zadržkov.«

Moški, mlajši od 40 let, so torej pri obisku salona samozavestni, brez zadržkov, zardevanja in ženskega spremstva, medtem ko pa so starejši moški praviloma skoraj brez izjeme bolj zadržani. Prvič se v salonu oglasijo v spremstvu partnerice; te so tiste, ki moške vzpodbujajo in jim pomagajo pri izbiri terapije, včasih pa obiske tudi plačajo.

»Moški danes vedno bolj skrbijo zase, hodijo v fitnes, drug drugega opazujejo, se med seboj pogovarjajo o negi, želijo biti lepi, mladi in telesno razviti,« o porastu moških strank razmišlja Tomšičeva, ki jo preseneča, da so gospodje zelo dobro seznanjeni s kozmetičnimi preparati in posameznimi blagovnimi znamkami. »Posebno dobro poznajo osebno kozmetiko, tonike, kreme za kožo, antiaging kreme proti očesnim gubam, razna mleka za nego kože, korektorje za prekrivanje aken in drugih nepravilnosti.« Za kozmetiko po njeni oceni zapravijo od 20 do 50 evrov na mesec, v to pa niso všteti parfumi in preparati za brit­je. Težnja po ohranitvi zdravega, predvsem pa mladega videza kože tudi pri moških je tako povzročila razcvet globalnega trga negovalne kozmetike in dvig prihodkov od prodaje za 20 odstotkov in več!

Samsoni po duši

Kot pravi Gregor Jesenovec iz frizerskega salona Stevo, je polovica njegovih strank moških. »Moški prihajajo v salon vsake tri do štiri tedne. Večinoma gre le za oblikovan­je pričeske, se jih pa vedno več tudi barva. Zelo natančno vedo, kaj želijo, in obis­­­­ka frizerja ne jemljejo kot terapevtsko izkušnjo,« pravi Jesenovec. In stroški? Za striženje porabijo okoli 18 evrov na mesec, tiste, ki se barvajo, pa to stane do 22 evrov.

Nočna mora vseh moških nastopi tisti trenu­­tek, ko na glavniku in v umivalniku ugledajo šope svojih ljubih las. In to ni hec. Gospodje s havbicami na glavi, ki jih je privzdignil vsak piš, so, hvala bogu, stvar pre­­­tek­­­­losti. Moški s plešami se danes praviloma brijejo, a obrita glava ni rešitev za vse. Sploh ne za tiste, ki se nikakor ne morejo sprijazniti z izgubo nekoč košate grive iz mladosti. Ki jo lahko povrne estetska kirur­­­­gij­­­­a. Na voljo je več metod – od presajanja las, obnove poraslega dela lasišča s tkivnim raztezalnikom, obnove plešastega dela lasiš­­­­ča z režnjem in izreza dela lasišča. Cena? Od 2000 evrov navzgor. Najcenejše, a primerno le za tiste, ki jim lasje še ne izpadajo pretirano, je zdrav­­­ljenje plešavosti z zdravili …

Lepota izpod uteži

Ja, tudi moške mediji bombardirajo s podobami nafitnesiranih mišičnjakov, in ko se kultu lepote, moči in mladosti pridruži še zdravstveni dejavnik, je čas za oblikovanje telesa. In biti fit ni poceni. Cene mesečnih vstopnic za fitnes se namreč v slovenskem glavnem mestu gibljejo od 40 do 70 evrov, ker pa med mišičnjake ne gre zahajati v stari trenirki, k temu prištejte še letni strošek za oblačila in obutev v višini 300 evrov.

Tisti, ki jih daje pomanjkanje časa in predvsem motivacije, imajo na voljo v zadnjem letu močno priljubljeno žival: osebnega trenerja. V Sloveniji jih je kar nekaj. Za dva- do trikrat na teden mu boste plačali od 200 do 400 evrov, odvisno od tega, kdo vas trenira. Osebni trener in svetovalec za prehrano Primož Raspotnik ponuja denimo mesečne pakete za 350 evrov, v kar je vključenih 12 treningov in sestava jedilnika, ne pa tudi strošek fitnesa. »Moje stranke so predvsem poslovneži in estradniki med 25. in 50. letom,« pojasnjuje Raspotnik. Pravi, da se po navadi odločijo za tri do pet paketov. »Rezultati so namreč vidni šele po treh mesecih. In svojim strankam zagotavljam, da bodo razliko, ob predpostavki, da se bodo držali mojih navodil, občutili in videli. Če rezultatov ni, jim vrnem denar,« še pribije.

Dodaten strošek za vse, ki obiskujejo fit­nes, bodisi sami bodisi s trenerjem, so tudi različni preparati za vadbo. Po Raspotnikovih besedah so najbolj priljubljeni izdelki za kur­­jenje maščob, tako imenovani fat burnerji, multivitaminski pripravki in beljakovinski napitki. Mesečni strošek: od 50 do 100 evrov. In potem, ko ste si oblikovali sanjsko telo, še pika na i za najbolj nečimrne: solarij. Mesečni strošek: okoli 30 evrov.

Z nožem

Že že, vsi smo lepi, toda eni so pač bolj kot drugi. Fitnes, kremice in frizerji ne pomagajo povsod. Denar pač. Ena najhitreje razvija­­­­­­jočih in tudi najdonosnejših vej zdravstva je lepotna kirurgija. Na svetovni ravni so le­­pot­­­­ne operacije 20 milijard dolarjev vreden posel! Po podatkih ameriškega društva za estetske lepotne operacije se število lepot­­nih operacij vsako leto poveča za 15 %. S stališča posla je industrija lepotnih operacij tudi dober biznis. Finančniki tako pripo­ro­­­čajo naložbe v podjetja, ki proizvajajo botoks, vsadke, laserje in drugo opremo, ki se uporablja v estetski kirurgiji. Med najbolj perspektivnimi so po priporočilu revije Money Week podjetja Allergan Gyrus Group in Chromogenex.

Po besedah estetskega kirurga Franca Planinška so v Kirurškem sanatoriju Rožna do­­­­­lina zaznali štirikratni letni porast estetskih posegov, tudi zaradi vedno večjega števila moških pacientov. Medtem ko je bila estetska kirurgija pred leti predvsem v domeni višjih družbenih slojev, se za estetske posege danes odločajo ljudje z vseh slojev, od bogatih do revnih in od tistih z mesta do onih z vasi.

In kaj moške, ki so si nekoč lepoto kupovali predvsem z dragimi avtomobili in drugimi statusnimi simboli, žene v lepotne operacije? »Lepotne operacije pri moških so nekaj najbolj normalnega! Moški kot samci morajo nastopati pred samicami, se šemiti. Sodobni moški je urejen moški. Očitno to ženske pričakujete in samice so tiste, ki izbirajo. Tako je v naravi in pri človeški vrsti. Končni cilj je osnovni gon, ki ga je narava vcepila vsem nam, da bi ohranili vrsto. Vmes pa so razna perja, s katerimi se kitimo, da bi uga­­ja­­­­­li,« pojasnjuje Planinšek.

Vrsta lepotne operacije pri moških je praviloma odvisna od starostnega obdobja posameznika. Do 25. leta starosti si moški najpo­­gosteje operirajo štrleča ušesa, kar stane od 1200 do 1800 evrov, opravijo korekcije nosu, za kar je treba odšteti od 2000 do 3700 evrov, ena od pogostih operacij v tem obdobju pa je po Planinškovih besedah tudi odstranitev prevelikih prsi, ki so posledica hormonskih neravnovesij. To stane od 3000 do 4100 evrov.

Med 30. in 33. letom se pri moških začne andropavza. Ko vam bo sedenje s pločevinko piva pred televizorjem bolj zanimivo od vaše drage, ki gola skače po stanovanju, boste vedeli, da je nastopilo to obdobje. Moški hormoni začnejo upadati in tiger se spremeni v lenivca. Moški se začnejo postopno debeliti, kar je posledica upadanja testosterona, ki vpliva na prerazporejanje maščobe v telesu. Umiranje hormonov se pozna tudi na koži. Zato so po 30. letu najpogostejši estetski posegi pri moških odstranjevanje gub z raz­nimi polnili, kar stane 'le' od 400 pa tja do 650 evrov. Botulin toksin, ki vam bo ohromil izrazne mišice, stane do 420 evrov. V tem obdobju je testosteron naredil škodo tudi na lasiščih, zato so v igri presaditve las.

Ko moški prehajajo v četrto desetletje svojega življenja, se na kirurški mizi največkrat znajdejo zaradi odstranjevanja nakopičene maščobe v ledvenem delu in na trebuhu, kar stane od 2800 do 3800 evrov. Koža na obrazu je že izgubila čvrstost, zato se naročajo tudi na korekcije zgornje in spodnje veke. Cene za ta poseg se gibljejo od 1000 do 2100 evrov. Po 50. letu pride na vrsto lifting obraza, pojasnjuje Planinšek. Cena: od 3400 do 5200 evrov. Stalnica, ne glede na leta, pa je polnjenje ustnic. 400 evrov.

Naravo pa se da tudi ukaniti. Andropavzo boste prestavili z veliko fizične aktivnosti, predvsem z veliko ljubljenja, sveti gral mla­­dos­­­­ti pa naj bi bila po Planinškovem mnen­­ju zaljubljenost. Priporočilo: čim večkrat in čim dlje bodite zaljubljeni. Sliši se lepo, ne? Ne pa tudi posebno praktično … Kakorkoli, hormon sreče se da nadomeščati tudi umet­no, z injiciranjem v telo. Majhna ovira do umet­no ustvar­­­­­­jene sreče je le cena: za mesečno dozo 'hormona sreče' boste namreč odšteli 600 evrov.

Slovenijo zadnje čase pretresa še en fenomen estetske kirurgije: umetni vsadki za moške. Tisto, česar jim ni uspelo dobiti z redno vadbo, nadomestijo z vsadki, ki – podobno kot pri ženskah – pristanejo v prsnih mišicah, zadnjicah in na mečih. Prav pri tovrstnih operacijah se najbolj pozna konservativnost Sloven­­­cev, saj Planinšek priznava, da se za zdaj le malo moških odloči za povečevanje mišic z nožem. Zanimivo pa je, da prodaja vsadkov za moške tudi pri nas narašča.

Nasmeh za milijon. Dobesedno

Če vam bo (zasebna) partnerica oziroma (poslovni) partner zaradi vaših drugih adutov, recimo smisla za humor ali vikenda na morju, še oprostil poškodovane in ne najbolj urejene nohte in mlahav trebuh, z neurejenimi zobmi in slabim zadahom ne bo šlo tako zlahka. Lep nasmeh signalizira zdravo telo, samozavest, zanesljivost in negovan življenjski slog. Pomemben podatek je tudi statistično dognanje, da si v medosebnih stikih skoraj polovica vprašanih mnenje o sogovorniku ustvari predvsem na osnovi negovanih zob.

Sodobno zobozdravstvo ponuja hitre, manj boleče, a tudi drage storitve oziroma rešitve. Za profesionalno odstranjevanje zobnega kamna boste odšteli od 50 do 80 evrov. Bleščeče bel nasmeh je dražji, saj lasersko beljenje zob, ki je za zobe tudi najmanj škodljivo, stane okoli 500 evrov. Resna inflacija storitev pa se začne, ko je treba nadomestiti manjkajoče zobe. V tem trenutku najnaprednejša rešitev so zobni vsadki, za katere pa je treba seči globoko v žep. Cena celovite storitve od dela do materiala in dveh manjših operativnih posegov (najprej vsaditev nastavka, nato še pričvrstitev zob) je od 1300 do 1600 evrov.

Resni stroški

Potem ko so vam zmanikirali nohtke, namazilili obraz in pobarvali lase, vas je treba statusu in priložnosti ustrezno še obleči. In tukaj se začnejo resni stroški. Po mnenju Neže Gregorič Žgombič, direktorice podjetja Status in svetovalke za osebni videz, je količina denarja, ki jo boste porabili za obleke, razen od osebnih preferenc odvisna tudi od dejavnosti podjetja. »Tisti, ki morajo vsak dan nositi poslovne obleke, bodo zagotovo zapravili več kot tisti, ki delajo v bolj kreativnem okolju,« pravi Gregorič Žgombičeva.

In kaj mora moš­­­­ki na začetku svoje poslovne poti imeti v oma­­­­ri? »Plašč, dve do štiri moške obleke, šest do deset kakovostnih srajc, najmanj enako šte­­­­­­vilo kravat. Kar se tiče obutve in pasov, vsaj dva para poslovnih čevljev in dva pasa. Nikakor ne smemo pozabiti na ustrezno spodnje perilo, od katerega je odvisno, kako dobro hlače stojijo na moškem. In seveda nogavice.« Če to pretvorimo v številke, boste na letni ravni za osnovni poslovni videz odšteli od minimalno 2500 do 5000 evrov samo za poslovni videz. In pri tem govorimo o oblačilih sred­nje­­ga do višjega cenovnega razreda. Na luksuzne blagovne znamke pri tem kar pozabite. K temu strošku dodajte na letni ravni še od 1000 do 2000 evrov za vsakodnevna in športna oblačila.

K poslovni obleki sodijo še dodatki, kot so de­­narnica, poslovna torba, ura, očala in moški nakit (kravatne igle, manšetni gumbi), za kar boste odšteli okoli 1000 evrov. Če so vam te številke vzele sapo, je dobra novica, da boste za obnavljanje garderobe porabili 'le' polovico od naštetih zneskov.

Kot dodaja Gregorič Žgombičeva, se v zad­njem času mlajša generacija menedžerjev in podjetnikov odloča za nekoliko drugačen, manj formalen poslovni videz. »V ospredje prihaja sodobnejši, bolj svež videz poslovnega moš­ke­­­­ga, smart casual, ki pa zahteva več znanja o estetiki in je tudi dražji. Še vedno pa je najpomembnejša oseba, značaj in energija.«

Nakupovanje je za mnoge moške nočna mo­­ra, ki pa se je za primerne denarce lahko tudi reši­­­te. Osebni nakupovalec je tisti, ki skrbi za vašo garderobo in točno ve, kaj potrebujete in kje boste našli želeni kos oblačila. V podjetju Status, denimo, vam to storitev ponujajo za 35 do 45 evrov na uro. Kot pravi Gregorič Žgombičeva, je prednost take storitve v tem, da bo stranka vedno oblečena tako, kot želi, poleg tega prihrani čas in denar.

Metro, über ali kak drugačen seksualec, s predalčkanjem obsedena potrošniška in­­­dustrija vam bo že prilepila kak vzdevek, pa čeprav ta na žalost nima kaj dosti opraviti z vašo najljubšo obliko rekreacije. Mislite, da lahko ubežite?!

En mačo, en metroseksualec in en realnež

Erik Ferfolja, estradnik: »Za svoj videz porabim kar veliko. Za frizerja, nego kože, različne tretmaje in kozmetiko ter solarij odštejem okoli dvesto evrov na mesec. Potem je tukaj še strošek fitnesa in osebnega trenerja, kar znaša okoli dvesto petdeset evrov na mesec. Mesečnega stroška za obleke ne poz­nam, zagotovo pa na leto zapravim več kot šest tisoč evrov, največ v spomladanskem času, ko je sezona prireditev. Proti estetskim operacijam nimam nič, v bližnji prihodnosti pa o posegih estetskega kirurga na svojem telesu ne razmišljam. Ne izključujem pa, da nekoč ne bom.«

Erazem Pintar, poslovnež: »Kozmetičnih storitev ne uporabljam in za osebno nego ne porabim skoraj nič. Sem pač naravno lep. Največ denarja gre za šport, predvsem zaradi dragih rekvizitov. Športne aktivnosti me tako stanejo okoli tisoč evrov na mesec. Za obleke, pri tem mislim predvsem na poslovne, pa na leto zagotovo porabim deset tisoč evrov. Razmišljam, da bi si dal povečati nos, saj so zdaj spet moderni veliki. [smeh] Ne, storitev lepotne kirurgije se zagotovo ne bom posluževal.«

Janez škrabec, podjetnik: »Sem pristaš zdravega načina življenja in mislim, da za to ne potrebuješ dosti denarja. Za fitnes in druge športe po­­­­­rabim nekaj sto evrov na mesec. Koz­­metičnih storitev ne uporabljam, če hodim na manikiro in pedikuro, pa boste morali pogledati moje nohte. Za oblačila porab­ljam ved­no manj, saj svojo garderobo le dopolnjujem. Koliko me to stane, vam raje ne povem. Načelno nisem proti lepot­nim operacijam, če koga to osreči. Zdaj in v prihodnosti storitev lepot­­nih kirurgov ne bi uporabljal, ampak saj veste, nikoli ne reci nikoli.«

Brina Černetič

foto: Shutterstock

Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel