Kako je bila vaša dejavnost na www.vest.si sprejeta na Mladini? Nekaj časa je delo potekalo hkrati.

Na Mladini sem bil 11 let in pol. V tem času sem prešel iz honorarnega fotografa v stalnega, postal vodilni fotograf, potem urednik fotografije. Hkrati sem sodeloval in delal tudi za agencijo Associated Press, kar še vedno počnem kot stringer fotograf iz Slovenije. Tako da moje delo ni bilo vezano samo na Mladino. Moje sodelovanje z Vestjo se je res začelo, ko sem bil na Mladini še zaposlen, vendar sem razmišljal, kako trimesečni odpovedni rok čim bolj skrajšati, da bom lahko s sporazumno odpovedjo končal delovno razmerje in začel delati, kar me trenutno zanima.

In to je novinarstvo?

Ja, bolj me zanima, da se ne ukvarjam le s fotografijo, ampak tudi z videom, tonom, sliko, ki je gibljiva, in da lahko sprašujem ljudi.

Vest spominja na novičke v obliki bloga. Kaj pa je zadaj? Kako poteka delo?

Jani Sever je bil primoran oditi z Mladine, ker so ga odrezali. Razmišljal je, kaj bi ga v novinarstvu še zanimalo početi, kaj bi bila novost. Njegova ideja je bila pred kar nekaj časa neuslišana že na Mladini. Prav tako pa tudi moja – da bi kot fotograf na vseh fototerminih, kjerkoli bi fotografiral, imel s seboj diktafon in snemal. Ne bi bil samo kronist trenutka s fotoaparatom, ampak bi dokumentiral tudi pogovore. Ti so bili včasih zelo sočni, pikantni in v njih se je dalo marsikaj razbrati o načinu vodenja države, politike, športa, gospodarstva …

Na začetku je bilo še vse v oblakih. Zelo kmalu se je izkazalo, da se oblaki spuščajo na zemljo in da smo že ustvarili nekaj, kar deluje. Je sicer kot blog, ker je to najlaže tehnično izvedljivo. Se pa trudimo, da ne bi bil le blog. Kdo stoji za tem? Jaz, Jani Sever in štirje prekrasni sodelavci, Mojca, Katja, Nina in Marko.

Spoštujemo osnovne novinarske kodekse, zastavili pa smo si še svojega: »Spoštuj vsako vest in vse ljudi.« To pomeni, da si odprt do vsega, kar se dogaja okoli tebe, hkrati pa moraš spoštovati tudi tistega, ki morda v trenutku ni nastopil kot nekdo, ki se ga nekaj dotika, ampak je bil obremenjen, obdolžen ali pa se mu s tem posnetkom morda godi krivica. Treba je spoštovati ljudi na vseh straneh in delati 'news' ne le z eno, drugo ali tretjo stranjo, ampak z vsemi štirimi.

Kakšne načrte imate?

Naša želja je, da ne bomo le blog. Da bomo portal. Nekaj novega. Ne v smislu 24ur.com ali rtvslo.si ali Mladinin, Dnevnikov, Delov ali Požarjev portal. Mi bomo nekaj čisto iks. In to, kar bomo, boste videli takrat, ko bomo prišli ven.

Trenutno ni videti nikakršnega oglaševanja. Kako se financirate?

Trenutno smo financirani iz tega, da smo vsi odprli svoje prihranke in si kupili osnovne stvari, da lahko delamo. Sonyjevo digitalno kamero, Nokijin telefon, ki snema video­klipe, iz svojega zasebnega arhiva pa sem vzel olympusa, ki lahko tudi snema video. Kupili smo si računalnike, da lahko posnetke zmontiramo in vržemo na strežnik, ki je v tujini, npr. google video ali youtube. Vsekakor bo prihodnje financiranje odvisno od oglasov in idej, ki jih še imamo.

V te ideje očitno verjamete ...

Če verjamem, da internet obstaja, tak kot je, in so tehnologije tiste dobre stvari, ki jih prinaša, moram verjeti v to, kar delam.

Kaj vam je največji užitek pri Vesti? Komentarji?

Ne, komentarji so naporna stvar. Če delaš, snemaš in objavljaš, se ti ne da še odgovarjati nekomu, ki hoče blazno razmišljati in se o nečem pogovarjati. Največji užitek je, da lahko v vsakem trenutku narediš prispevek. Na primer, ko peljem Janšo lulat in kakat po Ljubljani, naredim prispevek, kako bi bilo lepo, če bi imeli lastniki psov s seboj vrečke in bi pospravljali za svojimi ljubljenčki.

Vam je bil ta prispevek najljubši?

Ne, najljubši mi je bil prispevek, ko sem se prvič v življenju s kamero postavil v vlogo novinarja in Bajuka, ko je na bankomatu dvigoval evre, vprašal, koliko znaša njegova plača v evrih. In ni znal odgovoriti. S tem vprašanjem sem prehitel vse znane resne medije.

Na Mladini ste imeli prav poseben in pristen odnos s tedanjim nadškofom Rodetom. Imate še s kom tak odnos?

Odkar sem na Vesti, ga imam s Karlom Erjavcem. To pomeni, da z njim komuniciram več kot z drugimi politiki. Pristen odnos z Rodetom? Ja, zdaj, ko je kardinal, je malce teže. Kot nadškof je bil v Sloveniji; malce je bil naperjen proti Mladini in hkrati tudi proti fotografijam, v katerih se je pojav­ljal v kočljivih pozah. Presežek je bil to, da sva se malo 'sovražila', hkrati pa naju je prav to vezalo, da sva se lahko pogovarjala malo drugače. Sedaj, ko je kardinal, je to popolnoma drug človek. Sedaj je v Vatikanu in se lahko malodane dobiva na kavi in hecava, kot nadškof pa tega ni mogel početi. Seveda se je tudi bal, da bi Vatikan gledal nanj kot na nadškofa, ki se heca s fotografom iz medija, ki 'blati' Cerkev.

Kar pa se tiče drugih, sem z vsemi politiki vedno vzpostavljal nekakšen hecen odnos. Vedno ko sem jih fotografiral, so se mi zdeli kot objekti fotografiranja pusti, brezosebni. Vedno sem poskušal iz njih izvleči kakšno gesto, grimaso, da bodo tudi fotografije sočnejše, in hkrati sem navezoval govorne stike. Najbolj simpatičen se mi je zdel Bajuk, sedaj Erjavec, Kučan ... Ne ločujem jih glede na to, koga imam rajši, s kom imam kak odnos. Zame so vsi isti in tako jih tudi obravnavam.

Le motivirate jih?

Seveda. In nekateri se bolj pustijo motivirati, drugi ne. Na primer Janez Janša se nikoli ne bo pustil motivirati. Vsaj meni ne.

Glede na to, da delava intervju za Playboy, me zanima, kaj vas zabava.

Zadnje čase me zabava to, da snemam druge ljudi. Zabava me to, da lahko včasih dlje spim in se potem sploh ne morem zbuditi. Kot enega normalnega moškega pri skoraj 33 letih me zabava seks. Če čisto iskreno priznam ... ja, seks je tista prva stvar, ki me je vedno šponala in me verjetno tudi vedno bo.

Od kod pa vašemu psu ime Janša?

Pes, ki smo ga šli pogledat na Koroško, je bil sam med tremi sestricami v leglu. Bil je zelo prestrašen in hoteli smo mu dati ime, ki bi mu vlilo malo več samozavesti. Nismo se ozirali, da bi bil po Janezu Janši, ampak po Antonu, čebelarju. Ga pa Janez Janša še ni videl. Mislim, videl ga verjetno je, ampak ni imel še možnosti, da bi z njim komuniciral. Spodobilo bi se že, da se srečata, ker so ga spoznali že Drnovšek, Jankovič in vsi ti ljudje, ki sem jih fotografiral in snemal. Na Janšo se še pripravljava.

Tekst: Tamara Langus

Foto: Borut Krajnc

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ