Forum: Podnebne spremembe III. del: Kdo si obeta zaslužek?

E-pošta, ki so jo neznani hekerji prepisali iz sistemov Centra za podnebne raziskave Hadley, je z besedami samih podnebnih 'znanstvenikov' pokazala, da so vodilni strokovnjaki, ki pripravljajo katastrofična poročila IPCC, prikrivali podatke in metode, uporabljali prilagojene statistične postopke (da bi prikrili upadanje temperatur po letu 2000) in celo prikrojevali podatke, da bi tezo o antropogenem ogrevanju ohranili pri življenju. Priznanja iz e-pošte Phila Jonesa , Michaela E. Manna , Kevina Trebertha in drugih 'vodilnih klimatologov' so marsikje spodbudila preverjanje surovih podatkov o našem podnebju. In potem se je šele zares vsulo: o potvarjanju podatkov in prilagojenih izračunih temperaturnih trendov poročajo iz ZDA ⁱ , ⁱⁱ , ⁱⁱⁱ , ^iv , ^v , Kanade ^vi , Avstralije ^vii , Nove Zelandije ^viii , Skandinavije ^ix , Rusije ^x , ^xi...

Če bi bila teza o antropogenem ogrevanju zares znanstvena teorija, bi bila rešitev preprosta: ob nadzoru neodvisnih znanstvenikov bi preverili temeljne podatke o meritvah, metode za izračune trendov in po potrebi vse vnovič preračunali. Ampak surovi podatki so bodisi 'izgubljeni', založeni bodisi nedostopni ^xii , ^xiii , ^xiv.

Če bi bila teza o antropogenem ogrevanju zares znanstvena teorija, bi se njeni tvorci na vse načine potrudili najti ali znova zbrati surove podatke, iz katerih so svojo teorijo domnevno izvedli. In tako omogočili splošni znanstveni skupnosti, da naredi, kar je pri preverjanju teorij nujnost: ponovi izračune, meritve, modele.

A kot kažejo interne komunikacije med nekaterimi 'klimatskimi strokovnjaki' (da, njihova e-pošta je že spet pricurljala v javnost), bodo zagovorniki antropogenega ogrevanja raje lansirali obsežno reklamno kampanjo, razširili svojo navzočnost v javnosti, pritisnili na Nacionalno akademijo znanosti (NAS), da zavzame aktivnejšo vlogo pri pojasnjevanju podnebnih sprememb … ^xv Kot poroča Christian Science Monitor , naj bi za pomoč celo najeli Hollywood ^xvi. Britanska vlada je naročila reklamne otroške pesmice, ki jih je uradni pooblaščenec za javne medije obsodil, ker »vsebujejo pretirane trditve o ogroženosti Britanije zaradi globalnega ogrevanja« ^xvii.

Če je teorija o antropogenem ogrevanju znanstveno utemeljena in če, kot zatrjujejo zagovorniki, neodvisne podatkovne baze potrjujejo, da v centru Hadley (zdaj izginulih) podatkov niso potvorili tako, da bi potrdili svoje napovedi – zakaj je potem verodostojnost IPCC treba reklamirati kot pralni prašek?

CCS: po sel sedanjosti

Ker CO₂povzroča nevarno ogrevanje ozračja (to se trenutno sicer ohlaja, od leta 1995 pa po besedah samega Phila Jonesa ne kaže nobenega statistično pomembnega ogrevanja), bo treba ogljikov dioksid, ki ga zdaj v ozračje izpuščajo naše termoelektrarne (pa tudi toplarne, tovarne cementa, apna, papirja itd.) zajeti in »nekako spraviti do kraja trajnega skladiščenja«, nas obvešča slovenska članica IPCC Lučka Kajfež Bogataj ^xviii. Lahko bi ga na primer po cevovodih spravili v Koper, tam utekočinili, pretočili na ladje in odpeljali nekam, kjer bi ga bilo mogoče varno in trajno shraniti. Kam? Da, to je vprašanje za milijon evrov – dejansko je kar vprašanje za dvedo štiri milijardebritanskih funtov, na leto !

Velja si zapomniti začetnice CCS (carbon capture and storage), zajem in skladiščenje ogljikovega dioksida. Če bo EU ob navijanju poklicnih okoljevarstvenikov vztrajala pri kriminalizaciji CO₂, nas bo vse uporabnike to krepko udarilo po žepu, nekaterim pa omogočilo fantastične zaslužke.

»CCS bi lahko bila industrija obsega današnje nafte iz Severnega morja,« navdušeno poroča Upstream , specializiran tednik (predvsem britanske ter norveške) industrije nafte in naravnega plina ^xix. V izpraznjena plinska polja pod Severnim morjem bi lahko samo Velika Britanija shranila od 60 do 150 milijard ton CO₂ iz vse EU. Novi posel bi lahko zagotovil od 30 do 60 tisoč delovnih mest in prinašal od dve do štiri milijarde britanskih funtov (od 2,18 do 4,37 milijarde evrov) letnega prihodka.

Norveški potenciali za CCS so dejansko še večji. Zato sta Velika Britanija in Norveška že združili sile za skupni nastop pri ponudbi skladiščenja CO₂ ^xx.

Britanska in norveška vlada sta naročili študijo, ki naj bi ocenila obseg potreb v EU in infrastrukture, ki bi jo morali vladi zgraditi, da bi bilo mogoče tržiti trajno shranjevanje ogljikovega dioksida pod Severnim morjem ^xxi.

Zato se seveda ne gre čuditi 'okoljevarstveni zavzetosti' British Councila , ki po vsej Evropi (tudi v Sloveniji ^xxii , ^xxiii ) podpira obveščanje o podnebnih spremembah in prireja konference o znanstveno utemeljenem poročanju. A iz teh so izključeni vsi, ki bi lahko omenili katerega od več tisoč znanstvenih člankov, ki ne podpirajo teze o antropogenem ogrevanju.

CCS je odličen posel, še preden bodo razvijalci in ponudniki (danes še eksperimentalnih tehnologij) dejansko komercialno zajeli in uskladiščili kaj ogljikovega dioksida. Vlada ZDA je leta 2009 objavila, da bo za subvencije in financiranje CCS namenila štiri milijarde ameriških dolarjev državnih sredstev, industrija naj bi (ob davčnih olajšavah) namenila še sedem milijard ^xxiv. Velika Britanija je že leta 2007 rezervirala 980 milijonov angleških funtov (1084 milijonov evrov) ^xxv. EU je oktobra 2009 izplačala prvi obrok za pilotske projekte: podjetja iz Nemčije, Nizozemske, Poljske, Španije in Italije so si skupno razdelila 180 milijonov evrov ^xxvi.

Kljub dejstvu, da se ozračje (v nasprotju z napovedmi IPCC) dejansko ohlaja, da ni nikakršnega dokaza o omembe vrednem vplivu človeških izpustov toplogrednih plinov na podnebje (in množica dokazov proti), kljub dokazanim goljufijam v prid teze o antropogenem ogrevanju – EU že financira gradnjo panevropskega cevovoda, ki naj bi 'škodljivi' CO₂iz vse Evrope pripeljal na obalo Severnega morja ^xxvii !

Trgovanje z dovoljenji za izpuste CO ₂

Celo če privzamemo, da bodo človeški izpusti CO₂povzročili posledice, kakršne IPCC napoveduje, bi bilo za zmanjšanje predvidene škode (suše, salinacija, upad pridelka itd.) najmanj učinkovito vlagati sredstva v omejitve izpustov, ugotavljajo ekonomisti skupine Copenhagen Consensus ^xxviii in Cato Institute ^xxix. Če bi se že nerazumno odločili, da je treba kljub temu izpuste CO₂zmanjšati, bi najmanj dosegli s sistemom omejitev in trgovanja ^xxx.

Evropski ETS (Emission Trading Scheme) in drugi podobni ukrepi so torej ekonomsko najmanj učinkovite rešitve proti grožnji, ki je znanstveno sploh ni mogoče potrditi.

Vendar so za nekatere že zelo dobičkonosni. Čeprav je večina borznega trgovanja danes še terminskega, je trg v letu 2008 obrnil več kot 100 milijard ameriških dolarjev. Rast trga se je po propadu københavnske konference bistveno upočasnila: čeprav so obsegu trgovanja z dovoljenji za izpuste CO₂napovedovali najmanj podvojitev, je promet v ZDA v letu 2009 sicer zrasel za 70 odstotkov, povprečna cena pa je padla s 15 na dva dolarja za tono, tako da je bil skupni obseg 'le' dobrih 130 milijard ameriških dolarjev ^xxxi. V evropskem trgovanju z dovoljenji za izpuste CO₂je cena po københavnskem vrhu padla s 15 na 12 evrov za tono.

Kako zelo nestabilen je tudi evropski trg karbonskih posojil, je pokazal škandal marca 2010, ko je Madžarska priznala, da je izkoristila luknjo v zakonodaji in na evropskem trgu (EU ETS ‒ Emission Trading Scheme) prodala za dva milijona evrov dovoljenj CER (Certified Emission Reduction) ^xxxii , ki jih izdajajo Združeni narodi na osnovi kjotskega sporazuma (CER dejansko podvajajo evropska dovoljenja za izpuste in naj bi ne bili namenjeni prodaji). V obsegu trgovanja s karbonskimi posojili dva milijona evrov ne pomeni omembe vrednega deleža, ampak strah, da bi bil lahko celoten trg okužen s takimi podvojenimi dovoljenji je ceno še v istem dnevu zrušil z 12 na en evro za tono, še preden je uspelo vodstvom borz ustaviti trgovanje ^xxxiii , ^xxxiv.

Cena EUA (European Union Allowance, evropsko karbonsko posojilo) se sicer giblje med 12 in 14 evri za tono ^xxxv (v ZDA je še nižja) in naj bi po mnenju tržnih optimistov dosegla 15 evrov za tono, v prihodnje (to je: v pobožnih željah) pa največ 30 evrov za tono. In vendar so tudi slovenski mediji v začetku aprila povzeli novico o 'okoljskem' uspehu trgovanja: podjetja, ki so udeležena na evropskem karbonskem trgu ETS, so zmanjšala izpuste CO₂kar za 11 odstotkov ^xxxvi , ^xxxvii ! Kako?

Družba AcelorMittal bo gradila spektakularen stolp v parku olimpijskih iger v Londonu 2012 ^xxxviii. Podjetje Lakšmija Mitala (peti najbogatejši človek na svetu ^xxxix ) je uspešno lobiralo v Bruslju (med drugim je grozilo, da bo zaprlo več tovarn v EU) in si tako pridobilo presežek EUA, ki ga je lahko prodalo na evropskem trgu. S takim 'zmanjšanjem izpustov' je ustvarilo čisti dobiček vsaj milijarde britanskih funtov ^xl , ^xli (dobrih 1,1 milijarde evrov).

V okviru 'prestrukturiranja' je Tata Group Europe zaprl jeklarno Corus Redcar v Veliki Britaniji in s tem (seveda) zmanjšal njene izpuste CO₂za 100 odstotkov. Proizvodnjo je preselil v Indijo in prodal 'prihranjene' karbonske kredite, ki jih je podjetje dobilo v okviru ETS ‒ ter s tem ustvaril dobiček v višini 1,2 milijarde funtov ^xlii (slabe 1,4 milijarde evrov).

Ker ZDA v letu 2010 zanesljivo ne bodo uzakonile omejitve izpustov in trgovanja ^xliii (če ga sploh kdaj bodo ^xliv ), danes že uradni predstavniki obupujejo nad možnostjo, da bi podnebna konferenca, ki je napovedana med letošnjim 29. novembrom in 10. decembrom v Cancunu, dosegla kakršnokoli globalno zavezo o zmanjšanju izpustov CO₂ ^xlv. Kot je po podnebni konferenci v Bonnu, ki je letos potekala med 9. in 11. Aprilom, povedal celo Yvo de Boer , izvršni sekretar Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah UNFCCC (zdaj že v odstopu ^xlvi ), leta 2010 ni mogoče pričakovati globalne zaveze o zmanjšanju izpustov CO₂ ^xlvii , ^xlviii. Kar pomeni, da globalnega trga s karbonskimi krediti vsaj še do konca leta 2012 ne bo, če se bo sploh kdaj vzpostavil. Torej si je mlinski kamen v obliki omejitve izpustov in trgovanja vsaj za prihodnjih nekaj let za vrat obesila samo EU in si tako le poslabšala že tako šibko mednarodno konkurenčnost.

CCS: posel bodočnosti?

Dejansko sta CCS in trgovanje z izpusti CO₂v konfliktu. Cena zajemanja in shranjevanja CO₂je po oceni svetovalne družbe McKinsey od 60 do 90 evrov za tono ^xlix ; Norvežani računajo celo na 200 evrov za tono ^l. Program EU iz oktobra 2007, ki načrtuje prvo komercialno zajemanje in shranjevanje CO₂že za leto 2020, predvideva, da bi lahko samo potrebna naložba za zajemanje CO₂v proizvodnji električne energije dosegla 424 evrov za kW! ^li

Ob ceni EUA pod 15 evri za tono – ali celo po danes nedosegljivih 30 evrov za tono – bi bilo povsem nesmiselno plačevati zajemanje in shranjevanje CO₂za najmanj60 do 90 evrov za tono. Celotna industrija CCS bi kljub obsežnim državnim subvencijam (predvsem v EU) torej morala biti obsojena na propad.

Vendar so zagovorniki CCS našli presenetljivega zaveznika.

Mednarodna organizacija poklicnih okoljevarstvenikov WWF (World Wildlife Federation) je pri vladah nekaterih članic EU in med poslanci evropskega parlamenta lobirala, da bi v direktivo o omejitvi industrijskih izpustov kot polutant vključili tudi ogljikov dioksid ^lii.

Logika (v korist CCS) je preprosta: če bi EU izpuste CO₂uradno označila kot onesnaževanje, bi bruseljska birokracija dobila osnovo, da izpuste absolutno omeji in s tem onemogoči, da bi si denimo termoelektrarne zagotovile vsaj današnji obseg proizvodnje z nakupom dovoljenj (EUA) po ceni pod 15 evrov za tono. 'Onesnaževalci' bi potem morali vsaj del svojih izpustov CO₂trajno shraniti po ceni najmanj60 do 90 evrov za tono, in seveda investirati v drago tehnologijo CCS – ali pa bistveno zmanjšati proizvodnjo. In če bi uporaba CCS postala obvezna, bi cene lahko šle v nebo.

Vendar je evropska komisija pritisk WWF vsaj za zdaj zaustavila. Zagovarja namreč stališče, da je smisel direktive o omejitvi industrijskih izpustov v zagotavljanju boljšega zraka v neposredni okolici takih obratov, in ne »omejevanje globalnega segrevanja«, zato CO₂noče vključiti v predlog ^liii.

A to žal še ne pomeni, da je konec poskusov, da bi z regulacijo EU drago zajemanje in skladiščenje CO₂evropski industriji in potrošnikom kar vsilili. Apetiti nastajajoče (in dobro subvencionirane) industrije CCS ostajajo namreč nezmanjšani. Vsestransko jih podpirajo tudi države, ki imajo potenciale za trajno skladiščenje (predvsem Velika Britanija in Norveška), zato lahko pričakujemo še več pritiskov, medijsko odmevnih akcij in alarmantnih opozoril raznih organizacij poklicnih okoljevarstvenikov; in varovanju okolja zavezanih politikov ^liv.

Nizkoogljične tehnologije

Po oceni banke HSBC je bilo raznovrstno subvencioniranje zelenih tehnologij v letu 2009 vredno več kot 94 milijard ameriških dolarjev ^lv. Pomembno je, da se zavedamo, da gre pri tem za subvencioniranje, posredno ali neposredno, iz državnega proračuna. Kajti nobena od takih zelenih dejavnosti ni komercialno samozadostna in ne bi pritegnila interesa vlagateljev, če ne bi dobičkov tako ali drugače zagotavljale države – na račun vseh davkoplačevalcev.

Zanimiv primer takega pretakanja denarja v žepe okoljevarstveno zavednih si lahko ogledamo kar na primeru Slovenije.

V Uradnem listu RS št. 37/2009 lahko najdemo Uredbo o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije ^lvi. Ta med drugimi oblikami podpore obnovljivim virom energije (OVE) določa cene zagotovljenega odkupa električne energije OVE (priloga II). Za površen vtis, kako je mogoče z nizkoogljičnim pristopom zaslužiti, si oglejmo primer fotovoltaične proizvodnje.

Država namreč lastniku fotovoltaične mikroelektrarne (nazivna moč < 50 kW), ki je »sestavni del ovoja zgradbe oziroma elementov zgradbe« (torej streha, pokrita s fotocelicami) za 15 let zagotavlja odkupno ceno 477,78 evra za vsako proizvedeno MWh električne energije. Za primerjavo: gospodinjsko elektriko plačujemo po 30,95 (nižja tarifa) do 61,4 evra (višja tarifa) za MWh ^lvii.

Komercialno dobavljivi fotovoltaični elementi imajo nazivno moč od 120 do 180 W/m²(v laboratorijih obstajajo tudi taki z nazivno močjo 380 W/m², ampak ji še ni mogoče kupiti). Če torej imamo na razpolago 100 kvadratnih metrov strehe z naklonom od 30 do 45 stopinj proti jugu, bi jo lahko spremenili v fotovoltaično mikroelektrarno nazivne moči od 12 do 18 kW. Fotocelice proizvajajo svojo nazivno moč le v idealnih okoliščinah (opoldne na ekvatorju v absolutno jasnem vremenu). Ampak tudi v Sloveniji bi lahko (na nadpovprečno sončnih legah) računali na 10-odstotno učinkovitost. Tako bi nam naša streha v 15 letih zagotovljene cene proizvedla od 155.520 do 233.280 kWh električne energije, za kar bi dobili zagotovljenih od 74.304 do 111.456 evrov. Začetna naložba ni majhna, saj bi morali vložiti od 40 do 60 tisoč evrov ^lviii , ampak razlika je dovolj velika, da banke že danes reklamirajo ugodna posojila, in ponudniki fotovoltaičnih panelov rastejo kot gobe po dežju. Kljub rožnatim izračunom donosnosti ^lix bosta seveda najbolje zaslužila banka in prodajalec fotocelic – srečni lastnik male foltovoltaične elektrarne pa bo nosil vsa tveganja.

Kdor bi pomislil, da take zelene stimulacije ne pomenijo predvsem izgovora za prelivanje denarja, da so upravičene, ker (kot razlagajo državni uslužbenci, proizvajalci naprav, poklicni okoljevarstveniki) stimulirajo razvoj nizkoogljičnih tehnologij, ki bodo vse cenejše in vse bolj splošno dostopne, naj naredi preprost miselni poskus. Kako bi se iztekla podpora električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov, če bi vse slovenske družine imele fotocelice na strehi?

Seveda zagotovljena cena za odkup energije (tarifa feed-in) še zdaleč ni edina oblika zelene stimulacije, ki jo države zagotavljajo.

O neučinkovitosti, nezanesljivosti in nerazumni ceni novodobnih obnovljivih virov energije je bilo že veliko napisanega. Zato omenimo le še, kako v sami industriji vetrne energije gledajo na uradni izgovor za državne subvencije in tarife feed-in, ki naj bi privedle do bistvenega znižanja cen. Uradna študija o razvoju sektorja v Veliki Britaniji in na Irskem do leta 2030 ^lx eksplicitno pove, da bo lahko proizvodnja vetrne elektrike postala komercialno samozadostna – da bi pritegnila pozornost vlagateljev – le, če se bo cena električne energije bistveno povišala ^lxi. Če bo po možnosti presegla današnje stimulativne tarife feed-in!

Zeleni milijonarji

Ob mnoštvu državnih subvencij, garancij in prisilnega uvajanja nizkogljičnih tehnologij je seveda razumljivo, da je zeleno podjetništvo še kako zanimivo, in ustvarja nov razred zelenih milijonarjev ^lxii. Ampak najbrž so najzanimivejši tisti posamezniki, ki s svojim javnim delovanjem odmevno 'opozarjajo' na nevarnosti antropogenega ogrevanja in vsestransko lobirajo za omejitev izpustov CO₂.

Ikona zagovornikov antropogenega ogrevanja Al Gore je (med drugim) partner investicijskega podjetja Kleiner, Perkins, Caufield and Byers , ki se osredotoča na vlaganja v zelene tehnologije. Podjetje ima (med drugim) večinski delež v kalifornijski družbi Silver Spring Networks , ki je samo oktobra 2009 dobila 560 milijonov ameriških dolarjev državnih sredstev za razvoj učinkovite rabe energije ^lxiii in ji analitiki napovedujejo izredno rast ^lxiv.

Al Gore je tudi predsednik investicijskega podjetja Generation Investment Management , ki seveda vlaga v zelene tehnologije. Med drugim je solastnik britanskega podjetja Camco International , ki razvija projekte za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov – in trguje z dovoljenji za izpuste CO₂ ^lxv. Al Gore bi lahko postal prvi toplogredni milijarder ^lxvi.

Še posebno po koncu københavnske konference (COP 15) so pozornost številnih medijev pritegnile poslovne zveze predsednika IPCC Radžendra Pačaurija. Še preden je postal predsednik Medvladne komisije za podnebne spremembe, je bil Pačauri direktor indijskega podjetja za energetsko svetovanje TERI , ki ga je ustanovil industrijski gigant Tata. V času predsedovanja IPCC je postal direktor Risk Governance Council v Ženevi, podjetja za promocijo bioenergije, ki sta ga ustanovila evropska energetska giganta EDF in E.On , in svetovalec Siderian Ventures , kalifornijskega investicijskega sklada za trajnostne tehnologije. Poleg tega tudi član nadzornega odbora Chicago Climate Exchange ter svetovalec ali član nadzornega sveta cele vrste podjetij ali skladov, ki trgujejo z nizkoogljičnimi viri, obnovljivo energijo ali karbonskimi posojili ^lxx , ^lxxi , ^lxxii , ^lxxiii.

Med morda manj znanimi imeni velja omeniti barona Ronalda Oxburgha. Bil je že predsednik britanskega vladnega sveta za znanost in tehnologijo, zdaj pa naj bi vodil mednarodno komisijo, ki naj bi nepristransko proučila znanstvene publikacije centra Hadley ^lxxiv in preverila, ali so v javno objavljeni elektronski pošti omenjeni 'triki' vplivali na rezultate. Čeprav naj bi člani (in še posebno predsednik) komisije razkrili morebitne konflikte interesov, je (med drugimi) prav lord Oxburgh 'pozabil' omeniti, da je direktor in podpredsednik Globe International ^lxxv. Ta se (po lastnih navedbah) ukvarja z mednarodnim lobiranjem, da bi vlade prepričal, »naj se lotijo bolj drastičnih ukrepov za preprečitev podnebnih sprememb«. Globe International se lahko na svojem spletu pohvali s podporo ameriškega predsednika Baracka Obame , nemške kanclerke Angele Merkel in nekdanjih premierjev Velike Britanije Tonyja Blaira in Gordona Browna. Lord Oxburgh je tudi svetovalec investicijskega podjetja Climate Change Capital ^lxxvi , ki upravlja 1,5 milijarde britanskih funtov in vlaga pretežno v vetrne elektrarne in drugo obnovljivo energijo. Je tudi predsednik Carbon Capture and Storage Association (CCSA) ^lxxvii , industrijskega združenja, ki »predstavlja interese svojih članic v promociji CCS«, ter predsednik Falck Renewables ^lxxviii , ki je udeleženo v vrsti projektov obnovljive energije (predvsem vetrnih elektrarn) po vsej Evropi ^lxxix (slednje je lord sicer prijavil, ampak je poudaril, da njegovo sodelovanje s podjetji, ki so še kako odvisna od favoritizma v prid nizkoogljičnih tehnologij, ne bo vplivalo na njegovo nepristranskost). ^lxxx Oxburghova komisija je 14. aprila – po le 15 dneh dela – objavila svoje dokončno poročilo: ^lxxxi lord Oxburgh je povsem zavrnil vse obtožbe (o prirejanju podatkov) na račun Phila Jonesa in drugih podnebnih znanstvenikov v centru Hadley. Komisija se ni pogovarjala niti z enim 'skeptikom', vendar je (med drugim) ugotovila, da so zunanji kritiki zavzeli “selektiven in neprijazen pristop do informacij” iz centra Hadley. ^lxxxii

Družbena pravičnost

Žal razprava o kompromitiranem delu IPCC še vedno poteka predvsem po političnih linijah, ki jih definirajo ameriške politične stranke: ker je okolje stalnica retorike demokratov (samo retorike, nič več), velja, da moraš podpirati teze IPCC, če si levičar (ali liberalec, v ameriški politični govorici). Ker pa morajo republikanci v bistvenih točkah retorike nasprotovati demokratom (in ker dobijo več politične podpore naftne, avtomobilske industrije, energetike ipd.; demokrati pa od finančnih institucij, filmske industrije, odvetniških družb itd.), so retorično proti IPCC. Saj gre samo za politično retoriko – ampak posledica je, da si a priorioznačen kot desničar in Bushev podpornik, če nasprotuješ tezi o škodljivih posledicah človeških izpustov toplogrednih plinov.

Zato mnogi iskreno dobronamerni ljudje še vedno vztrajajo v obrambi tez IPCC kljub dokazom, da so prikrivali podatke in metode ter celo popravljali rezultate meritev. Čeprav teorija o antropogenem ogrevanju znanstveno ne stoji, jo je treba braniti in razširjati, ker pomeni osnovo za novo družbeno pravičnost. Globalno ogrevanje ni teza klasične znanosti, ampak družbeno odgovorna, tako imenovana postnormalna znanost ^lxxxiii , ^lxxxiv , ^lxxxv. Današnje bogate države so se razvile z množičnim izkoriščanjem fosilnih goriv, predvsem na račun zalog in trgov v deželah, ki so zdaj manj razvite. Kaj ni potem pravično, da razvite države skozi sistem omejitev izpustov in trgovanja z dovoljenji nerazvitim vrnejo, kar so jim vzele?

Lahko, da je pravično – ampak zgodilo se ne bo. Vsi načrtovani ukrepi za 'omejitev podnebnih sprememb' so dejansko oblikovani tako, da bodo omogočili novo bogatenje razvitih na račun nerazvitih in bogatih slojev na račun revnejših, tudi v industrijsko razvitih državah.

Če želimo razumeti, zakaj finančne institucije in industrijski sektorji podpirajo najavljene ukrepe za zmanjšanje izpustov CO₂, velja pogledati, kaj o tem pišejo trdi neoliberalci, na primer Thomas Friedman.

Kolumnist New York Timesa Thomas Friedman je v svoji bogati novinarski karieri vedno hvalil neoliberalni model globalizacije: zagovarjal je Bushev napad na Afganistan in Irak, vojno proti terorizmu, drakonsko zaščito avtorskih pravic ... Nikoli ni podpiral tako imenovane redistribucije, obdavčitev za financiranje socialnih servisov države ali kakršnekoli podpore revnejšim deželam.

In vendar se prav Thomas Friedman v novejši seriji komentarjev navdušuje nad danskim modelom davka na ogljik: 'presenetljivo' zagovarja politiko, da bi morale tudi ZDA dodatno obdavčiti na primer bencin, ter tako zbrana sredstva vložiti v razvoj trajnostnih tehnologij ^lxxxvi. V svoji najnovejši knjigi Vroča, ploska in nagnetena (Hot, Flat, and Crowded: Why We Need a Green Revolution And How It Can Renew America) ^lxxxvii Friedman naravnost pove, da bi si lahko ZDA – če bi vsestransko privzele čiste, nizkoogljične in zelene tehnologije – »ponovno pridobile vodilni ekonomski in politični položaj v svetu«. Če se namreč ves svet zaveže nizkoogljičnemu razvoju in zelenim tehnologijam, potem bi lahko ZDA vodile novo industrijsko revolucijo, torej vsemu svetu (spet) prodajale tehnologijo, znanje in organizacijske oblike. Revnejše države bi se razvijale tako, da bi prevzemale proizvodnjo od bogatejših – in jim plačevale tehnologijo, patente ter celo za svoje povečanje izpustov CO₂!

Družbena pravičnost? Prav nasprotno.

Kjotski sporazum denimo postavlja kot standard dovoljenih izpustov leto 1990 – vendar ne na prebivalca Zemlje, ampak na državo! Tudi Slovenija poskuša (skupaj z razvitimi) uveljaviti svoje gozdove kot ponore ogljika ter s tem zmanjšati svoje obveznosti glede izpustov ^lxxxviii. Ampak 70 odstotkov zračnega CO₂predelajo morske alge in največ ga najbolj trajno shranijo morski organizmi z apnenčastimi skeleti. Kaj ne bi bilo potem pravično, da bi največ 'ogljičnih odpustkov' dobile Indonezija, Filipini, Avstralija? Celo če bi kot standard trajnega biološkega shranjevanja (neupravičeno) določili gozdove – v amazonskem pragozdu raste več dreves kot v vsej Severni Ameriki in Evropi skupaj! Vendar vsi predlogi za odpustke na račun trajnih ponorov predlagajo rešitve, ki zagotovijo netodobiček razvitim ^lxxxix.

Dovoljenja za izpuste CO₂so dejansko novi derivati – in kdo od takih finančnih instrumentov zasluži, vemo že iz finančnega zloma 2008. Vse bolj priljubljene davke na izpuste naj bi namenili za razvoj novih tehnologij. Zmanjševanje ogljika se znotraj posameznih držav izrazi v kazenskih obdavčitvah in prisilni menjavi okolju neprijaznih dobrin. In medtem ko so kjotski ukrepi redkim omogočili velikanske zaslužke, dejansko niso niti zmanjšali izpustov CO₂!

Svet, v katerem živimo, bi brez dvoma potreboval veliko družbene pravičnosti, tako med državami kot znotraj najbogatejših družb. Ampak kdor še vedno verjame, da bo uveljavljanje ideologije IPCC povzročilo pravičnejšo razdelitev svetovnega bogastva, bi moral vsaj malo preštudirati finančne posledice predlogov za preprečevanje podnebnih sprememb.

Devet neprijetnih resnic o Neprijetni resnici

Le dan pred tem, ko je norveški komite objavil, da je nekdanji ameriški podpredsednik Al Gore sodobitnik Nobelove nagrade za mir, je vrhovno sodišče Anglije in Wellsa razglasilo sodbo, po kateri je Gorov 'dokumentarec' sicer dovoljeno prikazovati v šolah, vendar so učitelji dolžni opozoriti na devet napak, ki pretiravajo nevarnost globalnega ogrevanja. ^lxvii , ^lxviii , ^lxix

1. 1. Taljenje ledu na Grenlandiji ali na Zahodni Antarktiki bo povzročilo dvig morske gladine za sedem metrov.

Čeprav bi se morje zares dvignilo za (skoraj) sedem metrov, če bi se ves led na Grenlandiji stalil, se to tudi v najbolj skrajnih scenarijih IPCC ne bi zgodilo prej kot v nekaj tisočletjih. Količina ledu na Grenlandiji dejansko narašča.

1. 1. Zaradi posledic globalnega ogrevanja je potrebna evakuacija nižjih otočij v Tihem oceanu.

Nič takega se ne dogaja. V medijsko razvpitem primeru otočja Tuvalu je obalna erozija posledica izsekavanja obalnega zelenja, gradnje in rudarjenja na obali. V teh okoljih ni mogoče zaznati nobenega opaznega dviga morske gladine.

1. 1. Zaradi globalnega ogrevanja se bo ustavil Zalivski tok, kar bo povzročilo resno ohladitev Evrope (kar je bila osnova za film Dan pojutrišnjem).

Celo po scenarijih IPCC je zelo malo verjetno, da bi globalno ogrevanje ustavilo tako imenovano meridionalno cirkulacijo, katere del je Zalivski tok.

1. 1. Natančno ujemanje med zračno koncentracijo CO₂in temperaturami skozi zadnjih 650 tisoč let.

Gorov prikaz obeh grafov (na zelo dolgem obdobju) ne dokazuje natančnega ujemanja in še manj vzročne povezave (kot razlaga Gore). »Kadar je v zraku več ogljikovega dioksida, se temperature dvignejo zato, ker (ozračje) zadrži več sončnega sevanja.« Dejansko znanstvena literature kaže, da se zračna vsebnost CO₂dvigne po porastu temperatur (in ne obratno).

1. 1. Zaradi globalnega ogrevanja se tali snežna kapa na Kilimandžaru(»in bo še v tem desetletju povsem izginila«).

(Zdaj že preteklo) zmanjševanje snežne kape na Kilimandžaru ni mogoče pripisati posledicam globalnega ogrevanja. In dejansko se spet veča.

1. 1. Jezero Čad izginja zaradi globalnega ogrevanja.

Splošno sprejeta znanstvena razlaga za izsuševanje jezera Čad je postopno spreminjanje obale v puščavo zaradi pretirane paše in izsekavanja. V času tako imenovanega globalnega ogrevanja se je jezero Čad skrčilo s 26 tisoč na 1500 kvadratnih kilometrov – vendar se je veliko bolj izsuševalo še pred tem, saj je leta 4000 pr. n. št. obsegalo več kot 400 tisoč kvadratnih kilometrov.

1. 1. Tudi orkan Katrina je povzročilo globalno ogrevanje.

Za tako očitno alarmantno trditev ni absolutno nobenega znanstvenega dokaza. V času orkana Katrina sta bili pogostost in energija tropskih ciklonov (ter s tem tudi orkanov) dejansko v upadanju. Precej pod povprečjem zadnjih 30 let.

1. 1. Polarni medvedi se utapljajo, ker morajo predaleč plavati, da bi našli led.

Edina znanstvena študija, ki omenja utopitev štirih belih medvedov, ugotavlja, da se je to zgodilo zaradi neurja. Dejansko je populacija polarnih medvedov v porastu.

1. Zaradi globalnega ogrevanja se množično belijo (in odmirajo) koralni grebeni.

(Tudi) ogrevanje morja lahko povzroča beljenje koral, kar se denimo redno dogaja ob periodičnih vremenskih pojavih (El Niño), vendar beljenja zaradi pretople morske vode tudi po mnenju IPCC ni mogoče nesporno ločiti od drugih vzrokov, kot je onesnaževanje, spremenjeni tokovi, čezmeren ribolov ipd.

avtor: Mišo Alkalaj

Indeks

i Joseph D’Aleo: “Climategate: NOAA and NASA Complicit in Data Manipulation”; PajamasMedia, 29. januar 2010 – http://pajamasmedia.com/blog/climategate-noaa-and-nasa-complicit-in-data-manipulation/

ii NASA Caught in Climate Data Manipulation – http://www.spaceref.com/news/viewpr.html?pid=30000

iii Climategate: Leaked Emails Inspired Data Analyses Show Claimed Warming Greatly Exaggerated and NOAA not CRU is Ground Zero, by Joseph d’Aleo – http://icecap.us/images/uploads/NOAAroleinclimategate.pdf

iv “Hansen Nailed for US Climate Data Manipulation” By Roger F. Gay; MND, Friday, 15. januar 2010 – http://mensnewsdaily.com/2010/01/15/hansen-nailed-for-us-climate-data-manipulation/

v “Climategate goes American: NOAA, GISS and the mystery of the vanishing weather stations”, By James Delingpole, The Telegraph, 16. januar 2010 – http://blogs.telegraph.co.uk/news/jamesdelingpole/100022474/climategate-goes-american-noaa-giss-and-the-mystery-of-the-vanishing-weather-stations/

vi “NEW Evidence: Climate Change Scientists Are Manipulating Data”, AIP News, 25. januar 2010 – http://www.aipnews.com/talk/forums/thread-view.asp?tid=11828&posts=2&start=1

vii The Smoking Gun At Darwin Zero; WRITTEN BY WILLIS ESCHENBACH, WATTS UP WITH THAT?, 8. december 2009 – http://www.climatechangefraud.com/climate-reports/5808-the-smoking-gun-at-darwin-zero

viii BREAKING: NZ’s NIWA accused of CRU-style temperature faking; TBR.cc, 26. november 2009 – http://briefingroom.typepad.com/the_briefing_room/2009/11/breaking-nzs-niwa-accused-of-cru-style-temperature-faking.html

ix Frank Lasner: Scandinavian temperatures, IPCC´s "Scandinavia-gate"; Hide the decline, 13.februar 2010 – http://hidethedecline.eu/pages/posts/scandinavian-temperatures-ipccacutes--scandinavia-gate--123.php

x Russia affected by Climategate, RiaNovosti 16. december 2009 – http://en.rian.ru/papers/20091216/157260660.html

xi GISS, NOAA, GHCN and the odd Russian temperature anomaly – “It’s all pipes!”; Watts Up With That, 15. november 2008 – http://wattsupwiththat.com/2008/11/15/giss-noaa-ghcn-and-the-odd-russian-temperature-anomaly-its-all-pipes/

xii Christopher Horner: “Climategate: Three of the Four Temperature Datasets Now Irrevocably Tainted”; PajamasMedia, 11. marec 2010 – http://pajamasmedia.com/blog/climategate-three-of-the-four-temperature-datasets-now-irrevocably-tainted/

xiii David Adam: “Hacked climate emails: Phil Jones admits loss of weather data was 'not acceptable'”; The Guardian, 15. februar 2010 – http://www.guardian.co.uk/environment/2010/feb/15/phil-jones-lost-weather-data

xiv Patrick J. Michaels: “The Dog Ate Global Warming”; NRO, 23. september 2009 – http://article.nationalreview.com/407512/the-dog-ate-global-warming/patrick-j-michaels

xv “E-Mails Show Scientists Planning Push-Back Against 'McCarthyite' Attacks on Climate Science”; New York Times, Energy & Environment, 5. marec 2010 – http://www.nytimes.com/gwire/2010/03/05/05greenwire-e-mails-show-scientists-planning-push-back-aga-33296.html

xvi “As Climate Change debate wages on, scientists turn to Hollywood for help”; By Gregory M. Lamb, Christian Science Monitor, 15.marec 2010 – http://www.csmonitor.com/Science/2010/0315/As-Climate-Change-debate-wages-on-scientists-turn-to-Hollywood-for-help

xvii “British Watchdog Group Rebukes Government for Climate Change Nursery Rhyme Advertisements”; Suzy Shuster, The Huffington Post, 15. marec 2010 – http://www.huffingtonpost.com/suzy-shuster/british-watchdog-group-re_b_499476.html

xviii Lučka Kajfež Bogataj: “DRAGO in ne čez NOČ”, Polet, 25. februar 2010

xix 'Billion dollar potential in North Sea CCS', Upstreamonline.com, 9. september 2009 - http://www.upstreamonline.com/live/article187614.ece

xx CCS: UK and Norway join forces on North Sea CO2 storage; NCE, 28. maj 2009 – http://www.nce.co.uk/news/energy/ccs-uk-and-norway-join-forces-on-north-sea-co2-storage/5202660.article

xxi One North Sea Project – http://www.nsbtf.org/documents/OneNorthSea_CCSbrochure.pdf

xxii “Climate Camp Presents Goals to Politicians, Experts”; Republic of Slovenia, Government Communication Office, Thursday, 24. september 2009” – http://www.ukom.gov.si/en/news/newsletter_slovenia_news/news/article/393/585/7acd1025fe/?tx_ttnews%5Bnewsletter%5D=25

xxiii Komuniciranje o podnebnih spremembah in energetski prihodnosti: uporaba in zloraba dejstev; Konferenco v okviru zagona projekta Glas znanosti – Voice of Science organizirata British Council Slovenija in Consensus, v sodelovanju z Javno agencijo za raziskovalno dejavnost RS; 22. marec 2010, Gospodarska zbornica Slovenije (GZS)

xxiv Carbon capture and storage to the USA: Trends and opportunities; Austrade, 13. november 2009 – http://www.austrade.gov.au/Carbon-capture-and-storage-to-the-USA/default.aspx

xxv Funding carbon capture; RSC08, avgust 2008 – http://www.rsc.org/chemistryworld/News/2008/August/08080801.asp

xxvi EU recommends winners of CCS project funding; Reuters, 16. oktober 2009 – http://www.reuters.com/article/idUSTRE59F2ZL20091016

xxvii CO₂EuroPipe – http://www.co2europipe.eu/

xxviii A Perspective Paper on Mitigation as a Response to Climate Change, by Prof. Roberto Roson. Released by the Copenhagen Consensus Center, 14. avgust 2009 – http://fixtheclimate.com/uploads/tx_templavoila/PP_Mitigation_Roson_v.2.0.pdf

xxix Indur M. Goklany: What to Do about Climate Change; CATO Intitute Policy Analysis 609, 5. februar 2008 – http://www.cato.org/pubs/pas/pa-609.pdf

xxx The Copenhagen Consensus Center offers advice to policymakers that follows on from the 21 research papers released by the Center during the summer of 2009, in which top economists outline different ways to respond to climate change – http://fixtheclimate.com/uploads/tx_templavoila/COP15_Policy_Advice.pdf

xxxi Jo Nova: The Carbon Market Blinks — $130b trainwreck slows; http://joannenova.com.au/2010/01/the-carbon-market-blinks—130b-trainwreck-slows/

xxxii http://en.wikipedia.org/wiki/Certified_Emission_Reduction

xxxiii “European emission trading rocked by scandal over recycled carbon permits”; Carl Mortished, The Australian, 18. marec 2010 – http://www.theaustralian.com.au/business/news/european-emission-trading-rocked-by-scandal-over-recycled-carbon-permits/story-e6frg90o-1225842148852

xxxiv “European Carbon Market Scandal Illustrates Insanity”; Bob Ellis, Dakota Voice, 19. marec 2010 – http://www.dakotavoice.com/2010/03/european-carbon-market-scandal-illustrates-insanity/

xxxv http://www.cantorco2e.com/myCantorCO2e/EUA/

xxxvi “EU emissions have dropped, but carbon credits can mean future pollution”; Bryony Worthington, The Guardian, 1. april 2010 – http://www.guardian.co.uk/environment/cif-green/2010/apr/01/carbon-emissions-european-union-pollution

xxxvii “European carbon trading survives key tests”;By Fiona Harvey, Financial Times, 8. april 2010 – http://www.ft.com/cms/s/0/97f82360-42a5-11df-91d6-00144feabdc0.html

xxxviii “London Olympic Tower Plan Is Unveiled”; The New York Times, 1. april 2010 – http://www.nytimes.com/2010/04/02/arts/design/02arts-LONDONOLYMPI_BRF.html

xxxix “The World's Billionaires”; Forbes, 10. marec 2010 – http://www.forbes.com/lists/2010/10/billionaires-2010_The-Worlds-Billionaires_Rank.html

xl “Carbon credits bring Lakshmi Mittal £1bn bonanza”;Jonathan Leake and Bojan Pancevski, The Times, 6. december 2009 – http://business.timesonline.co.uk/tol/business/industry_sectors/industrials/article6945991.ece

xli “Arcelormittal Stands to Gain 1 Billion Pounds from European Scheme”; Krishan Kumar, Stock Watch, 12. julij 2009 – http://www.stockwatch.in/arcelormittal-stands-gain-1-billion-pounds-european-scheme-24231

xlii “Double your money!”; EUReferendum, 7. december 2009 – http://eureferendum.blogspot.com/2009/12/money-for-old-carbon.html

xliii “Deal nearing on Senate climate bill: lawmaker”; Richard Cowan and Timothy Gardner, Reuters, 18. marec 2010 – http://www.reuters.com/article/idUSTRE62G3YG20100318

xliv ‘Cap and Trade’ Loses Its Standing as Energy Policy of Choice; By JOHN M. BRODER, New York Times, 25. marec 2010 – http://www.nytimes.com/2010/03/26/science/earth/26climate.html?src=me

xlv “Cancun Climate Talks Get Dim Prognosis for Success (Update1)”; By Alex Morales and Jeremy van Loon, Bloomberg, 18. marec 2010 – http://www.businessweek.com/news/2010-03-18/cancun-climate-talks-get-dim-prognosis-for-success-update1-.html

xlvi “Yvo de Boer, UN Climate Chief, Resigns To Work For KPMG”; Arthur Max, The Huffington Post, 18. februar 2010 – http://www.huffingtonpost.com/2010/02/18/yvo-de-boer-un-climate-ch_n_466901.html

xlvii “Global climate deal impossible in 2010: U.N.”; By Gerard Wynn and Alister Doyle,Reuters 11. april 2010 – http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2010/04/11/AR2010041101468.html

xlviii “Giving up climate treaty may unblock U.N. deal”;Gerard Wynn and Alister Doyle, Reuters. 10. april 2010 – http://www.reuters.com/article/idUSTRE6391JI20100410

xlix “Carbon Capture & Storage: Assessing the Economics”; McKinsey&Company – http://www.mckinsey.com/clientservice/ccsi/pdf/ccs_assessing_the_economics.pdf

l “What is the cost of CCS?”; Belladona CCS web – http://www.bellona.org/ccs/ccs_blog/1237888153.43

li The EU Flagship Programme: The key to making CO2 Capture and Storage (CCS) commercially viable by 2020; General Assembly, Pariz, 3. oktober 2007 – http://www.google.com/search?hl=en&safe=off&client=opera&rls=en&ei=5OmhS7aOJdGC_Qads8DsCQ&sa=X&oi=spell&resnum=0&ct=result&cd=1&ved=0CBEQBSgA&q=EU+CCS+funding&spell=1

lii “WWF challenges EU ministers to revisit CO2 standards”; EurActiv, 26. avgust 2009 – http://www.euractiv.com/en/climate-environment/wwf-challenges-eu-ministers-revisit-co2-standards/article-184823

liii

liv “Benefits of renewable energy useless without caps on coal”; Alliance of Liberals and Democrats for Europe, 06/09/2008 - http://www.alde.eu/index.php?id=42&tx_ttnews%5Btt_news%5D=9496&cHash=c450a87358

lv Climategate: Follow the Money “Climate change researchers must believe in the reality of global warming just as a priest must believe in the existence of God.”; The Wall Street Journal, OPINION: GLOBAL VIEW, 1. december 2009 – http://online.wsj.com/article/SB10001424052748703939404574566124250205490.html

lvi Uradni list RS št. 37/2009 z dne 18. maja 2009, 1780. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije, stran 5248 – http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200937&stevilka=1780

lvii Elektro Ljubljana, ceniki – http://www.elektro-ljubljana.si/ElektroLjubljana/Gospodinjstva/Ceniki/tabid/196/language/sl-SI/Default.aspx

lviii Fotovoltaika – elektrika iz Sonca; eRevija, 14. november 2009 – http://www.erevija.com/clanek/1060/Fotovoltaika-–-elektrika-iz-Sonca

lix Izračun donosnosti – Sončna elektrarna je zanesljiva in donosna naložba za vse življenje – http://www.energijasonca.si/index.php?page=izracun-donosnosti

lx IMPACT OF INTERMITTENCY: HOW WIND VARIABILITY COULD CHANGE THE SHAPE OF THE BRITISH AND IRISH ELECTRICITY MARKETS; Summary report, julij 2009 – http://www.ilexenergy.com/pages/documents/reports/renewables/Intermittency%20Public%20Report%202_0.pdf

lxi “Windfarm Britain means (very) expensive electricity; Renewable energy at normal prices 'is a myth'”; By Lewis Page, The Register, 22. julij 2009 – http://www.theregister.co.uk/2009/07/22/wind_intermittency_study/

lxii “Eco-millionaires see boom times ahead”; Chris Wills, Ruters, 20. avgust 2007 – http://www.reuters.com/article/idUSSHI06327720070820

lxiii “Is Al Gore the world's first 'carbon billionaire'? Critics slam former vice president for benefiting from climate change”; The Mail, 4. november 2009 – http://www.dailymail.co.uk/news/worldnews/article-1225191/Al-Gore-hits-critics-label-carbon-billionaire-profited-championing-climate-change.html

lxiv “Al Gore, the world's first carbon billionaire?”; By SAM GUSTIN, Daily Finance, 11/03/09 - http://www.dailyfinance.com/story/al-gore-the-worlds-first-carbon-billionaire/19220501/

lxv “Green firm Camco gets Blood and Gore investment”; Reuters, 4. junij 2008 – http://www.reuters.com/article/idUSL0490971420080604

lxvi “Al Gore to Become World’s First Global Warming Billionaire”; Michael van der Galien, PoliGazette, 5. maj 2009 – http://www.poligazette.com/2009/05/05/al-gore-to-become-worlds-first-global-warming-billionaire/

lxvii “An Inconvenient Verdict for Al Gore - British Court Ruling on Errors in 'An Inconvenient Truth' Resurrects Global Warming Debate”; By MARCUS BARAM, ABCNews, 12. oktober 2007 – http://abcnews.go.com/US/TenWays/story?id=3719791&page=1

lxviii “Gore climate film's nine 'errors'”; BBC News, 11. oktober 2007 – http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/education/7037671.stm

lxix “Gore's climate film has scientific errors - judge”; David Adam, The Guardian, 11. oktober 2007 – http://www.guardian.co.uk/environment/2007/oct/11/climatechange

lxx “Climategate: with business interests like these are we really sure Dr Rajendra Pachauri is fit to head the IPCC?”; James Delingpole, The Telegraph, 14. december 2009 – http://blogs.telegraph.co.uk/news/jamesdelingpole/100019821/climategate-with-business-interests-like-these-are-we-really-sure-dr-rajendra-pachauri-is-fit-to-head-the-ipcc/

lxxi “A busy man”; EUReferendum, 14. december 2009 – http://eureferendum.blogspot.com/2009/12/busy-man.html

lxxii “U.N. climate chief cashes in on carbon: Tied to conglomerate that stands to make hundreds of millions in emissions scheme”; WND, 11. december 2009 – http://www.wnd.com/index.php?fa=PAGE.view&pageId=118659

lxxiii Rajendra K. Pachauri, Public Intelligence – http://publicintelligence.net/rajendra-k-pachauri/

lxxiv “Lord Oxburgh to head new UEA inquiry”; David Adam, The Guardian, 22. marec 2010 – http://www.guardian.co.uk/environment/2010/mar/22/lord-oxburgh-uea-inquiry

lxxv http://www.globeinternational.org/

lxxvi http://www.climatechangecapital.com/home.aspx

lxxvii http://www.ccsassociation.org.uk/index.htm

lxxviii http://www.falckrenewables.com/

lxxix “Lord Oxburgh, the climate science peer, ‘has a conflict of interest’”; Ben Webster , The Times, 23. marec 2010 – http://www.timesonline.co.uk/tol/news/environment/article7071751.ece

lxxx “Can we trust the 'Climategate' inquiry?”; Christopher Booker, The Telegraph, marec 2010 – http://www.telegraph.co.uk/comment/7530961/Can-we-trust-the-Climategate-inquiry.html

lxxxi Report of the International Panel set up by the University of East Anglia to

examine the research of the Climatic Research Unit - http://www.uea.ac.uk/mac/comm/media/press/CRUstatements/SAP

lxxxii “Oxburgh blesses Climategate boffins”; By Andrew Orlowski, The Register, 14th April 2010 - http://www.theregister.co.uk/2010/04/14/oxburgh_climategate_report/

lxxxiii “Climate Science: An Empirical Example of Postnormal Science”; Dennis Bray and Hans von Storch Institute of Hydrophysics, GKSS Research Center, Geesthacht, Germany – http://ruby.fgcu.edu/courses/twimberley/EnviroPhilo/Postnormal.pdf

lxxxiv “Post-Normal Science”; Silvio Funtowicz and Jerry Ravetz, The Encyclopedia of Earth – http://www.eoearth.org/article/Post-Normal_Science

lxxxv “Climate Change and the Death of Science” - http://buythetruth.wordpress.com/2009/10/31/climate-change-and-the-death-of-science/

lxxxvi “The Copenhagen That Matters”; Thomas Friedman, New York Times, 22. december 2009 – http://www.nytimes.com/2009/12/23/opinion/23friedman.html?_r=3

lxxxvii “Hot, Flat, and Crowded: Why We Need a Green Revolution and How It Can Renew”; By Thomas L. Friedman – http://books.google.com/books?id=BpkALHFTnhUC&dq=Hot,+Flat,+and+Crowded:+Why+We+Need+a+Green+Revolution--And+How+It+Can+Renew+America&source=bl&ots=mOMJk8GPaA&sig=Jg5FkfseHA71vm9vTRUg_uPy5e4&hl=en&ei=42uwS_D5H4uD_AbI68G5Dw&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=6&ved=0CB8Q6AEwBQ

lxxxviii “V podnebnih pogajanjih za Slovenijo ključni ponori in pravično financiranje” – http://www.evropa.gov.si/si/vsebina/novica/news/v-podnebnih-pogajanjih-za-slovenijo-kljucni-ponori-in-pravicno-financiranje/61282502eb/

lxxxix “Copenhagen climate summit in disarray after 'Danish text' leak”; John Vidal, The Guardian, 8. december 2009 – http://www.guardian.co.uk/environment/2009/dec/08/copenhagen-climate-summit-disarray-danish-text

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec