Forum: V svetu XXL dimenzij

Kako vendar je lahko restavracija ob tako rani uri tako zelo polna? Okej, okej, mulce Happy Meal neprimerno bolj razveseli kot mlečni riž. Starši ga dandanes uporabljajo kot preverjeno vzgojno metodo. »Če boš priden, gremo pa na en burger!« S pomfritom in mlečnim šejkom!

Spremembe

Generacija ali dve nazaj sta rasli ob kikirikiju, softi čigumijih in sladoledu iz najbližje slaščičarne. Naši starši pa, hm, so za super olikano vedenje dobili kak posušen kruh z rozinami in košček orehove ali pehtranove potice ob zares velikih praznikih. Meso, ta danes nepogrešljiva sestavina vsakega kosila, je bilo na mizi le enkrat na teden. Po nedeljski maši. Pa še tisto goveje, tako vlaknasto, iz juhe. In kot se je v zadnjega pol stoletja res drastično spremenil povprečen obrok na krožniku, so se spremenile tudi naše postave.

Ljudje smo zrasli v višino bolj kot kdajkoli prej. In, ja, na žalost, presegli okvire normale tudi v širino! Po raziskavi, ki so jo izvedli v okviru mednarodnega programa za promocijo zdravja, ki deluje v sklopu Svetovne zdravstvene organizacije WHO, CINDI Slovenija, ima indeks telesne mase (ITM), ki kaže na čezmerno težo, skoraj 40 % Slovencev. Vrednost indeksa nad 30, ki je že skrb zbujajoča, pa dosega kar 15 % Slovencev.

Tako najstniki kot odrasli se premalo gibamo, izpuščamo zajtrk in druge obroke, grickamo zvečer pred televizorjem, se lotevamo čudežnih diet, opravimo manj fizično zahtevnih del, kot so jih naši predniki, se ujčkamo v avtu, nato pa še v dvigalu. Hej, so mišice postale zgolj in samo še lepotni ideal ali je morda vendarle še kaj ostalo od zdravega načina življenja?!

XXL Slovenija – prvič

Obilnih debeluhov, kot jih vidimo v kakem Springerjevem šovu, je v Sloveniji po podatkih Inštituta za varovanje zdravja okoli 10 %.

Če upoštevate, da je več kot polovica Slovencev pretežkih, mednje sodite vsaj vi ali vaša žena. Skrb zbujajoče je predvsem to, da se najbolj povečuje delež tistih, ki imajo indeks telesne mase med 25 in 30. Strokovno pomoč pri hujšanju poišče le približno 5 % debeluhov.

Študije so tudi pokazale (in v tem se prav nič ne razlikujemo od Američanov, ki se jim praviloma režimo ali pa se nad njihovo prehrano zgražamo), da je čezmerno težkih več v socialno nižjih slojih, na vaseh, med manj izobraženimi in med družbeno manj priznanimi poklici. Oziroma drugače, ITM se z izobrazbo zmanjšuje. Če je sodček nekoč veljal za simbol premožnosti in označeval uspešnega privatnika, je danes ravno obratno.

Bogatejši švicajo v fitnes klubih, revnejši pa se bašejo. S tistim, kar na hitro utiša kruleči želodec in je relativno poceni. Zelenjava in sadje sta nemalokrat dražja od na hitro gojenega, z umetnimi hranili nafilanega piščanca, da kruha, ki ga Slovenci prebavimo v rekordnih količinah (šokirani nad enormno konzumacijo le-tega so bili celo Francozi), niti ne omenjamo.

Po podatkih raziskave CINDI, ki je preučevala ravno vpliv hrane na telesno težo, 11 % anketirancev še vedno uporablja svinjsko mast, 42 % jé ocvrte jedi vsaj enkrat na teden, 16,5 % pa vsakodnevno uživa rdeče meso. In še: kar tretjina jih hitro hrano uživa vsaj enkrat na teden. Presenetljivo jo največkrat (4- do 6-krat na teden) jedo intelektualci, pisarniški delavci, mestni živelj! Aj, aj …

Najslajši čips

Poleg tega, opažajo nutricionisti, ima danes hrana veliko večjo energijsko vrednost kot nekoč, živila pa so bogata še z maščobami, sladkorji in soljo, ki jih telo zelo hitro prebavi. Skrb zbujajo zlasti prigrizki, ki jih slovenski najstniki (pa najbrž tudi vsi drugi) uživajo bolj redno kot glavne obroke!

»Sladkarije, arašide, čips in podobno redno uživata dve tretjini najstnikov. Večina enkrat ali dvakrat na dan, nekateri pa celo petkrat. Prigrizkom se izogiba le 8 % fantov in 6 % deklet,« pišeta mag. Damjana PodkrajŠek, dr. med, in Simona UrŠiČ, dr. med., v medmrežnem projektu, ki je zaživel oktobra lani, www.tosemjaz.net, ki mladostnikom odgovarja na vprašanja o spolnosti, samopodobi, prehranjevanju itd. Problem prigrizkov je, da vsebujejo ogromno sladkorja, soli, maščob in skoraj nič vitaminov, mineralov in vlaknin. Ne bi mogoče čipsa zamenjali s sadjem?!

Maruša Pavčič z ministrstva za zdravje, ki piše na forumu Med.Over.Net o zdravi prehrani, denimo opozarja na akrilamid, ki se tvori v hrani z ogljikovimi hidrati in beljakovinami nad 120 °C – to pa sta ravno čips in pomfrit. »Skriti strup«, kot ga imenuje avtorica, je rakotvoren, škodljivo vpliva na gensko zasnovo in na naš živčni sistem!

XXL Slovenija – drugič

Pod Alpami počasi dohitevamo tudi standarde višine, ki so jih Zemljani v zahodnem razvitem svetu osvojili že pred nekaj desetletji. Vztrajno lezejo proti višini dveh metrov! Mag. dr. Mojca JuriČiČ z medicinske fakultete, ki je primerjala rast osnovnošolskih otrok v zadnjih 50 letih, je ugotovila, da smo danes v povprečju za 4 do 12 centimetrov višji od svojih prednikov iz leta 1939. Ja, ja, najbrž ste višji od svojega (pra)dedka! Čudno? Niti ne. Končno višino po dognanjih raziskovalcev že res usodno določa dedni zapis, vendar je nujni pogoj njegove uresničitve ugodno okolje. Rast telesa je tako premo sorazmerna z blaginjo. Otroci, ki so odraščali v pomanjkanju po drugi svetovni vojni ali so rasli v sirotišnicah, so bili tako za poldrugi centimeter nižji od prejšnjih generacij. Zdaj pa smo spet višji!

Prebivalci zahodne Evrope so pospešeno rasli v 60. letih prejšnjega stoletja, Slovenci smo jih, kot ponavadi, dohiteli z desetletno zamudo. Hkrati so se otroci, kot na podlagi 30-letnih merjenj ugotavlja dr. Janko Strel s fakultete za šport, tudi zredili. 14-letnik je danes v povprečju za 5 centimetrov višji od 14-letnika leta 1970, a je tudi za dobrih 8 kilogramov težji. Kmalu naj bi povprečen 19-letnik segal 180 centimetrov visoko.

Najstniki imajo danes tudi več mišične mase, so bolj spretni, a za 600 metrov teka porabijo iz desetletja v desetletje več časa. Tudi pri preostalih testih vzdržljivosti so današnji otroci slabši od vrstnikov iz socialistične Juge. Dr. Strel se zato boji, da je večja mišična masa, kot je dejal ob objavi rezultatov raziskave, »rezultat raznih dodatkov k prehrani. V Sloveniji deluje prek 400 fitnes centrov in dogaja se, da dodatke otrokom (celo 10-letnim) dajejo starši, da bi na tekmovanjih dosegli boljši rezultat.«

Mišična moč rok in ramen se je namreč v 30 letih pri fantih in dekletih zmanjšala za celih 50 %! Krivi so bolj kalorična prehrana, premalo gibanja in preveč zaščitniška, permisivna vzgoja. Med počitnicami se mulci ne podijo za žogo pred blokom, ampak jo raje nabijajo v virtualnem svetu. Nič kaj obetavno, a?! Naši potomci postajajo vse višji, vse debelejši in hkrati vedno bolj švoh! Je torej prihodnost zapisana dvometrašem, ki ne bodo zmogli dvigniti niti vreče cementa?! In stokilašem, ki bodo obzorja sveta opazovali iz fotelja?!

En pomfrit + ena kola = 15 kilometrov!

Da se bomo lepega dne prenažrli do smrti, vsako leto ob dnevu sladkorne bolezni, dnevu zdravja ali kakem podobnem dnevu brezupno opozarjajo zdravniki, strokovnjaki za prehrano itd. Statistika pač ne laže. V Evropi se je v zadnjih 30 letih poraba kalorij v povprečju povečala za 300 kilokalorij (eh, samo dva velika kozarca gazirane pijače) oziroma na 3400 kilokalorij na dan! Veliko, če vemo, da jih človek na dan v povprečju pravzaprav potrebuje le 2100. In ob podatku, da je Britanec na začetku 18. stoletja zaužil 3,4 kilograma sladkorja na leto, povprečni Američan pa ga danes pogoltne kar 68,2 kilograma, bi nas najbrž morala boleti glava.

McDonaldsova filozofija »manj je več« je s super porcijami od leta 1960 povečala kalorijsko vrednost obrokov s 627 kilokalorij in 19 gramov maščobe za trikrat, natančneje, na 1805 kilokalorij in 84 gramov maščobe. Zgolj v vednost: ena velika porcija pomfrita ima 610 kilokalorij, velika kola pa 310. Da pokurite borih 100 kilokalorij (med ležernim gledanjem filma ste jih z zgoraj navedenimi sestavinami pridelali blizu 1000), morate preteči vsaj kilometer in pol! Huh! A pomfrit še tako diši?!

Zagotovo ne diši Morganu Spurlocku, ki je v pičlem mesecu prehranjevanja v najbolj znanem fast foodu na svetu pridelal grozljiv seznam: 13 odvečnih kilogramov, skorajšnjo cirozo jeter, povišan holesterol in krvni tlak, bolečine v prsih, depresijo, malodane srčno kap in izgubil spolno slo.

Avtor, režiser in poskusni zajček dokumentarca Super Size Me je bil pred enomesečnim eksperimentom popolnoma fit, dve leti po poskusu pa se še vedno otepa previsokega holesterola! Hja, on in še vsaj dve tretjini Zemljanov! Kako hudo ga je hitra hrana pravzaprav zastrupila, priča panika treh zdravnikov, ki so ga tik pred koncem poskusnega meseca rotili, naj eksperiment opusti, saj so se mu jetra spreminjala v kašo. Pa ne, da niste vedeli, da je super mastna, umetna hrana enako strupena kot alko?!

Šank = Mc

Ne, seveda niste vedeli, da je vseeno, ali visite ob šanku lokalne gostilne ali za plastično mizo v sterilni restavraciji hitre prehrane. Seveda niste mogli vedeti, saj nas marketingarji (zadnje čase pa tudi korporativni odvetniki) nonstop prepričujejo, da so slastno dišeči hamburgerji, pite in piščančji nuggetsi lahko zdravi. Zdravi? Okej, vsaj malo. Saj so uvedli solate, ne?! Fitnes meni, kot piše v Mc meniju.

Eeee, solatke so po Spurlocku še bolj nezdrave od mastnih burgerjev! Toliko »junk« hrane, kot je je filmar zbasal vase v mesecu dni, povprečni Američan požre v zgolj šestih letih. In si poleg obilice kil pridela še, hm, recimo, sladkorno tipa 2. Ta po novem trpinči že čisto majčkene otroke, čeprav je v medicini doslej veljalo, da je tip 2 bolezen odraslih. Čez lužo so že zabeležili tudi primer, da je komaj 4-letnega otroka butnila srčna kap – zaradi debelosti, zamaščenosti, cukra, skratka, zaradi nezdrave hrane, da se razumemo.

Kaj sploh še jesti?!

Okej, okej, ne živimo v »super size« Ameriki, kjer ljudje za milijardne odškodnine tožijo fast food korporacije, češ da so po njihovi krivdi (pre)debeli. In bržkone tudi ne pogoltnemo toliko junk hrane. In kljub vse prisotnim avtomobilom prehodimo kak kilometer več kot Američani. In jemo (vsaj ob nedeljah) zdravo govejo juhico s tenstanim krompirjem in belim piščančjim mesom. Pa veliko solate! V čem je potemtakem problem?! Žal ne le v hitro pripravljeni hrani. Nutricionisti opozarjajo, da zaradi umetno pridelane in predelane hrane še moka ni več taka, kot je bila nekoč. Nevarne pa so tudi rastlinske maščobe, ker lahko vsebujejo t. i. transnenasičene maščobne kisline.

A? Tudi putrček zjutraj al’ kako? Kaj naj sploh še jem?! Te čudne maščobne kisline so v velikih količinah v margarini, ocvrtem mestu, čipsu, pokovki, pomfritu in hitri hrani. Strokovnjaki so dognali povezavo med uživanjem takih kislin in rakom na dojki in rakom na debelem črevesju. Če se vrnemo k moki, pa je ta dandanes veliko bolj revna z vlakninami in minerali, kot je bila nekoč, saj pri mletju odstranijo večino lupin. Ostanejo karbohidrati, ki jih telo na hitro spremeni v maščobo. Direkt v kri in do srca!

Tako ljudje mimogrede namnožimo število maščobnih celic s 40 milijard, kolikor naj bi jih imel zdrav odrasel človek, na več kot 100 milijard! In ko hujšamo, se te zgolj skrčijo, a nikoli popolnoma ne izginejo. Zahrbtno se potuhnejo in čakajo na presežek hrane, da se lahko znova napihnejo! Eh ja, kriva je Amerika z izvozom »American Way« življenja, s svojim kulturnim imperializmom, z umetno pridelano hrano, z »McDonaldizacijo« vsega sveta. S konzervirano govedino in pločevinkami gaziranih pijač, ki jih izvažajo na Samoo in Fidži, so kot pujse zredili do tedaj zdrave in fit domorodce.

»Gre za kokakolizacijo tihomorskih otokov,« je zgrožen Derek Yach iz WHO, Svetovne zdravstvene organizacije. Tudi dr. Janez TasiČ, ki je na forumu Med.Over.Net razdelal sredozemsko prehrano, ki je dolgo veljala za model zdravega prehranjevanja, opaža škodljive vplive globalizacije na območje okoli modrega Sredozemlja: »Prinesla je prehranjevalne modele hitre hrane.« Zato, narod, uprite se in jejte kot stari Grki!

Solata – ne za zdravje, za boljši imidž

Korporacijam je v resnici figo mar za vaše zdravje! Solatne bare so si izmislili v 80. letih, ko so potrošniki zagnali paniko zaradi holesterola in srčnih bolezni. McDonald’s je (najbrž slučajno) začel uvajati solate po prvih tožbah debeluhov, z menijev pa je kmalu po premieri filma Super Size Me (bržkone spet slučajno) umaknil super velike porcije. In ker jih resno skrbi za zdravje potrošnikov, so si izmislili celo podpredsednika za zdrav življenjski slog! Drugi capljajo za velikim M – Burger King svojim lakotnikom omogoča, da si sami sestavijo hamburgerje s preštevanjem kalorij, ponujajo pa tudi menije po razvpiti Atkinsovi dieti. Pizza Hut pa si je recimo izmislil »Fit ‘n Delicious« pico z manj maščobami. Hej, vse za zdravje!

Oglaševalska zarota

Britanci so se v boju proti nezdravi hrani spravili kar na oglaševalce. Lani so prepovedali promocijo Knorrovih hitro pripravljenih juh, ker so v oglasih trdili, da je juha enako zdrava kot sveža zelenjava. V resnici pa drži nasprotno, v enem zavojčku juhe je namreč kar 90 odstotkov priporočene dnevne količine soli. Posebno občutljivi naj bi bili na zavajajoče reklame otroci, zato se porajajo ideje, da bi velike korporacije, kot sta Coca Cola in McDonald’s, ki porabita skoraj dve milijardi zelencev na leto za oglase, »kaznovali« s posebnim davkom, zbrani denar pa bi nato porabili za promocijo zdravega prehranjevanja. A nemara bi tudi to bilo zaman. Super Size Me prikazuje dekle, ki pravi, da za nič na svetu ne bi jedla jabolka namesto burgerja, ki ga je »tako kul jesti«.

ITM

Strokovnjaki ugotavljajo, da indeks telesne mase (ITM) ni najprimernejši indikator zdravja, saj pravzaprav ne meri telesne maščobe. Tako v isto kategorijo skupaj s predebelimi padejo tudi mišičasti in atletski posamezniki. Kritiki takega načina merjenja debelosti trdijo, da so, sodeč po ITM-ju, tudi Tom Cruise, Brad Pitt in George Clooney predebeli. Kakorkoli, ITM dobite, če svojo težo v kilogramih delite s kvadratom svoje višine v metrih. Manj od 18,5 pomeni premajhno težo, indeks 25 do 30 pa že pomeni, da ste pretežki. Vrednost nad 30 pa, da ste, hja, (pre)debeli!

Jabolka in hruške

Niso vsi zaobljeni deli telesa enaki. Nekatere oblike debelosti so bolj nevarne kot druge. Slaba novica za vas, fantje, kajti t. i. visceralna maščoba, ki se nabira na trebuhu in okoli trebušnih organov, je v primerjavi z ženskim tipom, ki se kopiči tam zadaj na stegnih in riti, metabolično bolj aktivna in pogosteje povezana s sladkorno boleznijo, visokim krvnim tlakom in povišanim holesterolom. S trebušno maščobo so (pre)obremenjeni trebušna prepona in kardiovaskularni sistem, dihanje pa je oteženo.

Ste torej ogroženi? Imate postavo jabolčka?! Meter v roke, in če imate obseg pasu nad 102 centimetra (oz. 88 centimetrov za ženske), to pomeni, da se že kopičijo nevarne maščobe. Šlaufi namreč niso nič drugega kot zapuščeno skladišče strupov! Podobne trende – vsi so takšni, kot bi bili noseči – strokovnjaki ugotavljajo povsod po svetu. Obseg pasu se veča pri Američankah (v 40 letih za 23 centimetrov) in Britankah (v 30 letih za 16 centimetrov), pri njihovih moških kolegih le za nekaj centimetrov manj.

Da le ne bo vse črno, naj vas razveseli podatek, da se je sodčka s telesno vadbo precej laže znebiti kot hruškaste zadnjice in bokov. Ajd, 50 trebušnjakov v hipu! Pa brez bližnjic, prosim, čudežna liposukcija, so ugotovili plastični kirurgi, pomaga le navidezno, krvna slika se namreč nič ne izboljša! V tujini pa izjemno hude oblike debelosti zdravijo tudi z operacijo na želodcu (neke vrste by-pass želodca) in prerazporeditvijo črevesja, a se pri nas česa takega še ni nadejati.

Sredozemska dieta

Da bi se prehranjevali kot Grki, bi morali pripravljati kruh iz moke iz celega zrna, jesti testenine, riž in zelenjavo vsak dan, stročnice pa dva- do trikrat na teden, predvsem pa – manj mesa, mleka in jajc. Uporabljati bi morali striktno in samo oljčno olje in obvezno popiti kozarec redečega vinca. A nič več kot le enega!

Kriv je pračlovek!

Želja po cukru in soli sta posledica genetskega spomina, saj jamski prednik ni mogel vedeti, kdaj se bo mimo spet sprehodi kak bizon. Sladkor je tudi glavno gorivo za možgane, ki so se pred 2,5 milijona let, ko je človek začel uživati meso, začeli hitro in kompleksno razvijati. Antropologi trdijo, da je za današnjo debelost kriv razvoj poljedelstva in živinoreje, saj je bilo meso domačih živali bolj mastno od divjačine, hrane pa je bilo nenadoma v izobilju. In nato nastopi še industrijska revolucija, ki zmanjša potrebo po fizičnih delih in človek nenadoma postane »bubrek v loju«. Dobesedno!

Debeli paradoksi

1. Američani so najdebelejši narod na svetu in jih letno vsaj 300 tisoč umre prav zaradi prenažiranja, hkrati pa največ denarja zmečejo ravno za diete, čudežne recepte, shujševalne knjižne uspešnice in nove telovadne tehnike ter orodja.

2. Na svetu je več kot milijarda podhranjenih; toliko je tudi čezmerno prehranjenih Zemljanov.

3. Težave z debelostjo imajo po novem celo hišni ljubljenčki. Nedavno se je v Ameriki pojavila nova knjižna uspešnica – Atkinsova dieta za pse. Kako že gre tisti rek, da so gospodarji podobni svojim psom? Ali velja obratno?!

4. Stroški zdravljenja obolenj, povezanih z debelostjo, v EU znašajo 42 milijard evrov na leto, v ZDA pa kar 117 milijard dolarjev na leto!

5. Hkrati ko v ZDA iz šolskih urnikov izginja telovadba (menda v korist višje izobraženosti), se množi število vendomatov z gaziranimi pijačami in hitro hrano. Da bi bilo še huje, velike fast food korporacije sponzorirajo učbenike in šolske pripomočke, ki malodane vsebujejo oglase za nezdravo hrano med otroki.

TEKST: Alenka Kotnik

ILUSTRACIJA: Goya

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord