Gorenjci se bojijo, da bo letošnja zima katastrofalna

V najtežjem položaju manjši ponudniki

30. 11. 2020, 09:09 | Aktualno | Vir: STA

                            Gorenjci se bojijo, da bo letošnja zima katastrofalna (foto: Shutterstock) Shutterstock

Ob zaostrenih epidemioloških razmerah po vsej Evropi in širše si v gorenjskih turističnih središčih ne morejo obetati dobre zimske sezone. Turistični delavci so sicer v pripravljenosti, da ob sprostitvi ukrepov zaženejo dejavnosti. Vrhunec bi bila lahko športna tekmovanja, ko bodo kraji gostili tekmovalce, upajo pa, da tudi vsaj nekaj navijačev.

"Letošnja zima bo na Bledu nekaj posebnega, takšna kot verjetno ni bila še nikoli," je povedala Romana Purkart iz Turizma Bled. Čeprav smo zaprti v občine, smo Bled okrasili in prižgali lučke. Poskrbeli smo, da božično izročilo in starodavno sporočilo o sončevem obratu tako domačinom kot vsem ostalim, ki bodo videli lepo okrašen Bled ali njegove slike, da moč in upanje za naprej," je poudarila.

Ko gre za turizem, pa na Bledu največ upanja v tej zimi polagajo v februarsko svetovno prvenstvo v biatlonu, ko bo Bled gostil tekmovalce in njihovo spremstvo. "Še vedno upamo, da bo možno prvenstvo izpeljati tudi z nekaj gledalci," je izpostavila Purkartova.

Kot je opozorila, je turizem zdaj v še težjem položaju, kot je bil spomladi. "Če smo bili poleti in septembra še lahko veseli in smo gojili upanje, pa sta ta jesen in zima strašni. Skrbi nas za preživetje, pa ne toliko za velika podjetja, ki mislim, da bodo že našla toliko rezerve in moči, da bodo preživela, kot za manjše ponudnike namestitev in storitev," je povedala. Ob tem je izpostavila ponudnike aktivnosti na prostem in turistične vodnike.

Glede na situacijo trenutno na Bledu ne izvajajo posebnih priprav na zimsko sezono. Pod vprašajem je tudi letošnja zimska kartica Gost Bleda. "Predvsem nas teži negotovost, ker ne vemo, kaj bo. Če bi denimo rekli, 1. februarja bomo odprli meje in države, bi bilo to nekaj povsem drugega, kot pa da vsak teden čakamo, kaj bo in česa ne bo. Ta negotovost je najhujša od vsega," je poudarila Purkartova.

Javno podjetje Infrastruktura Bled, ki upravlja z blejsko Stražo, se je že odločilo, da smučišče letošnjo zimo ne bo obratovalo. Priprava smučišča je namreč z umetnim zasneževanjem na nizki legi in s specifično mikro klimo zaradi bližine Blejskega jezera zelo draga. Običajno so zimsko sezono financirali iz poletnih prihodkov, letos pa tudi poletje ni bilo dobro.

Drugače je na kranjskogorskem smučišču, kjer se letos kljub velikim težavam vseeno trudijo s pripravami na začetek smuke, saj je ta glavni magnet zimske sezone in brez nje bo v velikih težavah celotna kranjskogorska turistična in gostinska panoga. Letos so veliko vložili v posodobitev zasneževanja in v dodatno ponudbo na smučišču, predvsem v poligon za otroke in animacijo.

"Zima je pred vrati in delamo vse v smeri, da bi jo čim bolj normalno izpeljali," je povedal direktor Turizma Kranjska Gora Blaž Veber. Poudaril je, da so sami na zimo pripravljeni. Zdaj pa jim ostaja le še upanje, da se bodo prehodi med občinami in državami sprostili, saj je od tega odvisen uspeh zimske sezone.

Njen vrhunec pa je, kot je poudaril Veber, od 20. decembra do 10. januarja, zato bi bilo ključno, da bi takrat lahko delovali. "Bili smo prepričani, da se bodo stvari uredile in bo zadeva pozitivna, zdaj pa kaže, da bo res negativna in da bo zima katastrofalna," pa je dodal kranjskogorski župan Janez Hrovat.

Tudi v Bohinju ne gojijo veliko upanja za zimsko sezono. "Moram priznati, da veliko turističnega obiska žal letošnjo zimo ne pričakujemo," je povedal direktor Turizma Bohinj Klemen Langus. Če se bodo omejitve sprostile, pa je prepričan, da Bohinj pozimi vseeno ne bo prazen in da bodo najmanj za konce tedna prišli vsaj Slovenci, saj si ljudje želijo biti v naravi.

"Mi smo na zimo načeloma pripravljeni. Smo na startu in čakamo startni strel oziroma sprostitev vladnih ukrepov," je izpostavil Langus. Občina je z akcijskim načrtom za zimo, ki že običajno za Bohinj ni najboljša, zagotovila tudi finančno podporo manjšim smučiščem, kot so Soriška planina, Senožeta in Pokljuka. V načrtu imajo tudi povečanje števila prog za smučarski tek.

"Prav tako na čakanju smo glede prireditev," je povedal Langus. Bohinj bodo okrasili, potem pa bodo glede na popuščanja ali zaostrovanja ukrepov oziroma glede na epidemiološko situacijo videli, kaj lahko naredijo glede prireditev. V načrtu imajo manjše v obliki tržnic.

Na sezono so pripravljeni tudi na Voglu, kjer čakajo le še sneg in omilitev epidemioloških ukrepov. Prav tako naj bi letos spet oživela delčka smučarskih centrov na Zatrniku in na Kobli. Oba investitorja se trudita, da bi po več letih od zaprtja obeh smučišča usposobila smučišči vsaj za smuko otrok že v letošnji sezoni.

Medtem ko naj bi na Zatrniku zagnali nizkovrvne žičnice, pa na Kobli pridobivajo vse potrebno za ponovni zagon vlečnice Kozji hrbet, ki je mirovala devet let. "Za zasneževanje v tej sezoni slabo kaže, za samo napravo pa kot kaže, da jo bo investitorju uspelo usposobiti," je glede Koble povedal predsednik Turističnega društva Bohinj Boštjan Mencinger.

"Čeprav se je nakopičila vrsta težav, vključno z epidemiološko situacijo in s tem povezanimi ukrepi, investitor vztraja, da žičnico oživi, če ne drugače vsaj za kratek čas za bohinjske otroke," je izpostavil Mencinger. Potem pa namerava investitor Franc Furlani s podporo proizvajalca žičniških naprav Leitner nadaljevati s projektom oživitve Koble in izgradnje smučarskega centra 2864.

Za slednjega naj bi bilo v kratkem izdano okoljevarstveno dovoljenje, zatem pa vložena dokumentacija za gradbeno dovoljenje, ki bi po Mencingerjevih predvidevanjih moralo biti izdano v nekaj mesecih. "Upam, da bodo lastniki zemljišč toliko razumni, da pri pridobivanju gradbenega dovoljenja ne bo težav," je dejal Mencinger. Kot je poudaril, bi bil projekt izjemnega razvojnega pomena za Bohinj.

Pripravila Tinkara Zupan