Gradbeništvo kot ena redkih panog kljubuje virusu

Blag upad

31. 12. 2020, 06:00 | Aktualno | Vir: STA

                            Gradbeništvo kot ena redkih panog kljubuje virusu (foto: Tamino Petelinšek/STA) Tamino Petelinšek/STA

Gradbeništvo je ena redkih gospodarskih panog, ki se razmeroma uspešno spopada z izzivi, ki jih je s seboj prinesla epidemija covida-19. Čeprav se je aktivnost tudi tu zmanjšala, pa je letos po državi zraslo kar nekaj velikih gradbišč, optimizem v panogi vlivajo tudi načrti vlade o zagonu velikih infrastrukturnih projektov.

V kriznem letu razmeroma blag upad gradbene aktivnosti

V gradbeništvu, kjer je bil upad v prvem valu epidemije marca in aprila najmanj izrazit, se je aktivnost v poletnih mesecih okrepila. Glede na februar, zadnji mesec pred izbruhom epidemije, je bila avgusta nižja za 13,9 odstotka. V devetih mesecih se je število izdanih gradbenih dovoljenj v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšalo za manj kot eno petino, vrednost opravljenih gradbenih del pa je bila nižja za 2,4 odstotka, kaže statistika.

"Z dokaj normalnim izvajanjem svojih aktivnosti je panoga s svojimi multiplikativnimi blažilci državi pomagala premoščati gospodarsko krizo," je s temi številkami zadovoljen direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS Gregor Ficko. Država bo zato po njegovem mnenju morala paziti, da s svojimi ukrepi gradbeništva ne bi po nepotrebnem dušila.

Živahno predvsem na področju stanovanjske gradnje

Medtem ko je bila gradbena aktivnost pri nestanovanjskih stavbah v zadnjih mesecih precej nižja kot lani, pri inženirskih objektih približno nespremenjena, pa je bila pri stanovanjskih stavbah višja. Oktobra je bilo denimo izdanih 19 odstotkov več gradbenih dovoljenj za stavbe kot septembra, z njimi pa načrtovanih 44 odstotkov več stanovanj. Samo z gradbenimi dovoljenji, ki so bila izdana v mesecu oktobru, je predvidena gradnja 414 stanovanj, je dejal Ficko in izrazil pričakovanje, da se je trend izdajanja gradbenih dovoljenj nadaljeval tudi v zadnjih dveh mesecih tega leta.

Nekaj večjih večstanovanjskih zgradb je že začelo rasti, predvsem v osrednjeslovenski statistični regiji, a je bilo živahno tudi drugod, med drugim v podravski in savinjski statistični regiji. Gradbinci bodo tako imeli kar nekaj dela še v letu 2021 in tudi po njem.

Izstopa Ljubljana, kjer je med drugim 15 let po začetku izvajanja projekta poleti začel dobivati podobo prestižni stanovanjsko-hotelski objekt Šumi. V Šiški so npr. začeli graditi stanovanjsko sosesko Kvartet, nasproti parka Tivoli se začenja gradnja soseske Bellevue Living z več kot 70 stanovanji, v kratkem naj bi se nadaljevala gradnja stanovanjske soseske na območju Zelene jame, v polnem teku je tudi gradnja novih stanovanj republiškega stanovanjskega sklada na Brdu. Potekajo tudi pripravljalna dela za gradnjo kompleksa Vila in Palača Schellenburg na območju nekdanjega Kolizeja.

Živahna gradnja stanovanj se obeta tudi v letu 2021

Ficko na področju stanovanjske gradnje pričakuje številne investicijske aktivnosti tako v zasebnem kot v javnem sektorju, kjer je vodilni investitor na področju stanovanjske gradnje še vedno Stanovanjski sklad RS. Tudi nekateri stanovanjski skladi mestnih občin so v tem letu začeli s številnimi projekti na področju stanovanjske gradnje, ki se bodo izvajali tudi v prihodnjih letih.

Investitorji v nestanovanjske zgradbe bolj zadržani

Rahle težave so letos v zbornici opazili pri zasebnih investitorjih na področju nestanovanjskih gradenj, kamor bolj ali manj sodijo poslovni in proizvodni prostori. Čeprav je bilo oktobra izdanih kar 28 odstotkov več gradbenih dovoljenj za nestanovanjske stavbe kot septembra, pa so zasebni investitorji že nekaj časa zadržani pri odločanju, ali začeti z investicijami ali ne. "Bojimo se, da se bo ta trend ob poglabljanju zdravstvene krize samo še nadaljeval," je dejal Ficko.

Zagon investicijam daje tudi rahljanje gradbene zakonodaje

Ob upadanju gospodarske aktivnosti in bojazni pred recesijo se je vlada že kmalu po prvi razglasitvi epidemije spomladi odločila dati zagon investicijam. V enega prvih paketov protikornskih ukrepov je tako vključila ukrepe za pospešitev izdajanja gradbenih dovoljenj, tudi z zaostritvijo pogojev za sodelovanje nevladnih organizacij pri teh postopkih.

Pripravila je tudi interventni zakon za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij ter na njegovi podlagi sestavila seznam naložb, s katerimi naj bi zagnali gospodarstvo po epidemiji covida-19. Junija je nanj uvrstila 187 projektov v skupni vrednosti približno 7,7 milijarde evrov, ga pa bo še dopolnjevala. "S tem je vlada v pogon spravila številne infrastrukturne projekte, ki so imeli zagotovljena sredstva, a so zaradi različnih birokratskih ovir leta in leta stali," je decembra na srečanju GZS dejal premier Janez Janša.

Optimizem tudi na račun koriščenja evropskih sredstev

Pri rasti investicij bodo pomembno vlogo igrala evropska sredstva, tako iz sklada za okrevanje in odpornost kot tudi iz naslednjega sedemletnega finančnega okvira EU. Sredstva iz evropskega svežnja za okrevanje po krizi bodo prednostno namenjena investicijam in strukturnim reformam, Slovenija pa lahko do konca desetletja računa na 10,5 milijarde evrov, od tega na 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev.

Zmerni optimizem za prihajajoče leto 2021 tako v gradbeni panogi ostaja, je povedal Ficko. Spomnil je, da so letos končno stekla dela na severnem delu tretje razvojne osi ter drugem tiru železniške proge med Divačo in Koprom. V teku so tudi številni razpisni postopki za projekte v okviru izgradnje prometne in energetske infrastrukture, stanovanjske gradnje in komunalne infrastrukture, ki jih vodijo veliki državni investitorji, ministrstva in občine.

Še več projektov se obeta prihodnje leto in na zbornici pričakujejo, da trend gradbenih aktivnosti v primerjavi z letošnjim letom ne bo upadel. "Zelo pomembno pa je, da imajo največji državni investitorji, pa tudi občine, ta trenutek pripravljenih dovolj projektov na različnih področjih, ki jih lahko razpišejo in oddajo v gradnjo ter s tem omogočijo slovenski gradbeni operativi njeno nadaljnje delovanje," je dodal Ficko.

Piše Beti Gačnik