Greta Thunberg tudi na 17. rojstni dan pred švedskim parlamentom

Ne praznuje rojstnih dni

3. 1. 2020, 17:17 | Aktualno | Vir: STA
Greta Thunberg tudi na 17. rojstni dan pred švedskim parlamentom (foto: profimedia) profimedia

Švedska podnebna aktivistka Greta Thunberg je danes dopolnila 17 let, tudi na svoj rojstni dan pa je pred švedskim parlamentom v Stockholmu nadaljevala s petkovim protestom oziroma šolsko stavko za podnebje, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

"Sploh ne bom praznovala rojstnega dne," je dejala za stockholmski časnik Aftonbladet. "Nisem ravno oseba, ki praznuje rojstne dneve," je dodala.

"Šolska stavka, 72. teden", je zapisala na Twitterju ter objavila svojo fotografijo, na kateri drži ročno poslikan transparent z napisom "Šolska stavka za podnebje".

Šole v švedski prestolnici so sicer danes še vedno zaprte zaradi božično-novoletnih praznikov.

Thunbergova, ki je avgusta 2018 začela šolsko stavko za podnebje, je sprožila globalno gibanje Petki za prihodnost. Pred dnevi se je vrnila na Švedsko, potem ko je bila štiri mesece in pol odsotna. Mlada okoljska aktivistka naj bi se v šolo vrnila avgusta po počitnicah.

V zadnjih 16 mesecih je nagovorila svetovne voditelje, se srečala s papežem Frančiškom, se podala v besedni spopad z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in navdihnila na milijone ljudi, da so se po vsem svetu 20. septembra zbrali na največjem podnebnem shodu. Revija Time jo je nedavno razglasila za osebnost leta.

Greta v navdih mladim, ne pa tudi politikom

Greta, ki ima sicer diagnosticiran Aspergerjev sindrom, je večkrat nagovorila svetovne voditelje; spregovorila je na podnebnih konferencah v Katovicah in v Madridu, udeležila se je Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu, se srečala s papežem Frančiškom, v ZDA in nazaj pa je, ker ne želi leteti, plula z jadrnico. Med najbolj odmevnimi je bil njen nagovor voditeljev na podnebnem vrhu ZN septembra letos, ko jim je besna očitala: "Kako si drznete, da s svojimi praznimi obljubami kradete moje sanje in moje otroštvo!?"

Greta je navdihnila tudi mlade v Sloveniji, ki so ustanovili gibanje Mladi za podnebno pravičnost. To je pripravilo dva večja vseslovenska podnebna štrajka, pa tudi manjše petkove proteste pred slovenskim parlamentom.

Mladi v Sloveniji med drugim zahtevajo, naj vlada rešuje podnebne spremembe kot krizo globalnih razsežnosti. Zahtevajo ozelenitev proračuna, znižanje izpustov toplogrednih plinov, zaprtje Termoelektrarne Šoštanj na socialno vzdržen način do leta 2030, prehod v sonaravno kmetijstvo ter pospešen prehod na večinoma rastlinsko prehrano. Njihove zahteve pa sežejo še širše, saj med drugim terjajo vsaj 1500 kakovostnih javnih najemnih stanovanj na leto, uvedbo štiridnevnega delovnega tedna ter državno zajamčena zelena delovna mesta.

Opozoril vse več ...

Ob protestih mladih se bo leto 2019 v zgodovino zapisalo tudi po številnih opozorilih s strani znanstvenikov, da se čas za ukrepanje na področju podnebnih sprememb izteka.

Desetletje od 2010 do 2019 bo verjetno obveljalo za najbolj vroče v zgodovini, je decembra lani ocenila svetovna meteorološka organizacija WMO. Leto 2019 bo predvidoma eno od treh najbolj vročih doslej.

Lanski november je bil drugi najbolj topel november v 140 letih, tudi jesen in leto sta bila zaenkrat druga najbolj topla od začetka meritev, so decembra navedli znanstveniki Ameriške agencije za oceane in ozračje (NOAA). Po podatkih evropskega Copernicusa so bile globalne temperature novembra lani od povprečja, zabeleženega med letoma 1981 in 2010, višje za 0,64 stopinje Celzija. V Evropi je bila jesen za 1,1 stopinje Celzija toplejša od zgodovinskega povprečja.

Mednarodni panel za podnebne spremembe (IPCC) je avgusta 2019 v posebnem poročilu opozoril na tesno povezavo med rabo tal oz. zemljišč in podnebnimi spremembami, septembra istega leta pa je izšlo še posebno poročilo o oceanih in kriosferi. V obeh poročilih je opozoril na nujnost takojšnjega ukrepanja ter potrebo po temeljitih spremembah načina življenja in prehranjevanja. A medtem izpusti toplogrednih plinov še naraščajo - raziskava Global Carbon Project je decembra ugotavljala, da se bodo emisije ogljikovega dioksida v letu 2019 predvidoma zvišale za 0,6 odstotka.

... ukrepov pa še vedno (pre)malo

A ni videti, da bi se vsa ta sporočila resneje dotaknila odločevalcev, morda le z izjemo EU. Evropski parlament je novembra lani razglasil izredne podnebne razmere. Voditelji članic EU so decembra dosegli dogovor o cilju podnebne nevtralnosti do leta 2050, čeprav se Poljska temu cilju še ni pripravljena zavezati.

Tudi nova Evropska komisija pod vodstvom Ursule von der Leyen je okolje postavila med svoje prioritete; med njenimi prvimi potezami je bila predstavitev zelenega dogovora, s katerim naj bi Evropa do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina. Ključen del projekta bo sklad za pravičen prehod v brezogljično družbo, a bodo konkretni ukrepi predstavljeni šele v prihodnjih mesecih.

Znotraj EU je na plin stopila tudi Nemčija, ki je sprejela svoj veliki podnebni paket, s katerim naj bi do leta 2030 dosegla ambiciozne podnebne cilje. Paket med drugim postavlja ceno ogljikovega dioksida v prometu in stavbah, in sicer od leta 2021 pri 25 evrih na tono. Postopoma se bo cena dvignila na 45 evrov do leta 2024 in na 55 evrov do leta 2025.

V drugih velikih onesnaževalkah je pripravljenosti na ukrepanje občutno manj. Ameriška vlada je tako uresničila grožnje predsednika Donalda Trumpa in novembra uradno sprožila postopek odstopa od pariškega podnebnega sporazuma. Kitajski in francoski predsednik Xi Jinping in Emmanuel Macron sta zatem sicer znova potrdila podporo sporazumu, a Kitajska hkrati načrtuje gradnjo novih termoelektrarn, ki bi skupaj dosegle ekvivalent moči vseh v EU delujočih termoelektrarn na premog.

Veliko razočaranje - čeprav po oceni mnogih pričakovano - je bila tudi podnebna konferenca v Madridu. Pogajalcem kljub podaljšanju pogajanj za dva dni ni uspelo sprejeti knjige pravil za izvajanje pariškega sporazuma in s tem zaprtja njegovega 6. člena, ki med drugim govori o mednarodnem trgovanju s pravicami do emisij. Prav tako konferenca ni pokazala jasne poti do povečanja podnebnih ambicij držav, čeprav naj bi države v skladu s časovnico izvajanja sporazuma letos predložile svoje strožje, ambicioznejše cilje.

 

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri