Hiša za otroke bo poslej omogočila celostno obravnavo in zaščito otrok v kazenskem postopku

24. 4. 2021, 09:34 | Aktualno | Vir: STA

                            Hiša za otroke bo poslej omogočila celostno obravnavo in zaščito otrok v kazenskem postopku (foto: profimedia) profimedia

Po zakonu o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v hiši za otroke, ki je začel veljati danes, bodo otroci, udeleženi v kazenskem postopku kot žrtve, priče ali storilci kaznivih dejanj, obravnavani celostno. Zaslišanje bo samo eno, tako da jim ne bo treba večkrat obnavljati travmatičnih dogodkov.

Zaslišanje, ki bo v ločenem prostoru in se bo začelo na podlagi odredbe sodišča, bodo posneli, tako da otroku ne bo treba na več zaslišanj pri različnih strokovnjakih. Prav manj zaslišanj je po mnenju vlade ključ do odprave nepotrebne sekundarne viktimizacije ali stiske mladoletnika. Postopek v hiši, ki je opredeljena kot poseben javni zavod, pa vključuje tudi telesni pregled ter krizno podporo in psihosocialno pomoč.

Obravnava otrok bo potekala po načelu vse na enem mestu, kar pomeni, da otrok ne bodo vozili po različnih institucijah, ampak bodo vsi postopki opravljeni v hiši. Ta bo urejena tako, da otrok ne bo čutil, da gre za uradno institucijo.

Pozimi so začeli tudi uradno izvajati projekt barnahus/hiša za otroke, ki ga sofinancira Norveški finančni mehanizem in bo trajal do 31. julija 2023. V tem okviru bodo uredili prostore hiše in zagotovili njeno pilotno delovanje. Hiša bo najprej v Ljubljani, kasneje pa naj bi ustanovili še območne enote.

Projekt sledi vzoru islandskega modela Barnahus, ki ga je Svet Evrope označil kot najučinkovitejše izvajanje konvencije Sveta Evrope o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo. Dom in družina bi morala biti po navedbah ministrstva za pravosodje za vse otroke varno zavetje. Vendar sodeč po različnih raziskavah, po katerih je vsak peti otrok žrtev ene izmed oblik spolnega nasilja, to za marsikaterega otroka ne drži.

V raziskavi, ki so jo po naročilu ministrstva izvedli v zavodu Ipsos, so zaznali osebne izkušnje spolne zlorabe iz otroštva med 205 anketiranci. To kaže, da je bila vsaka peta oseba v otroštvu žrtev vsaj ene oblike spolnega nasilja, vsaka sedma pa dveh ali več oblik spolnega nasilja.

Največkrat so anketiranci navajali, da so bili žrtve neprimernega dotikanja ali razkazovanja. Zgolj šest odstotkov jih je vložilo kazensko ovadbo, polovica med njimi jih je šla tudi v sojenje, vsaka četrta kazenska ovadba pa se je zaključila s sojenjem brez obsodbe.