Ideja o uvedbi univerzalnega dohodka po mnenju Kopač Mrakove predstavlja revolucijo

7. 10. 2017, 12:59 | Aktualno | Vir: STA
Ideja o uvedbi univerzalnega dohodka po mnenju Kopač Mrakove predstavlja revolucijo (foto: profimedia) profimedia

Ideja o uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) postavlja drugačno vizijo družbe, ko govorimo že o revoluciji, ne več o evoluciji, je na okrogli mizi o UTD dejala ministrica za delo Anja Kopač Mrak. Tako kot drugi sodelujoči se je strinjala, da je treba najprej opraviti raziskave, kaj bi uvedba UTD pomenila za družbo in posameznika.

Okroglo mizo je danes v Ljubljani pripravila stranka Zavezništvo kot uvod v kongres, ki se bo začel ob 12. uri in na katerem bodo sprejemali izhodišča za volilni program.

Kopač Mrakova je na okrogli mizi izpostavila vprašanje o učinkovitosti prerazporeditve ustvarjenega. "Ali imamo dovolj, da si lahko dovolimo, da določen znesek dobijo vsi? In kaj to pomeni za najbolj ranljive, denimo za invalide?" je nanizala vprašanja, ki se postavljajo.

Poleg tega se je po njenem mnenju treba vprašati, ali smo tega sploh sposobni: "Ali je človeštvo na tej stopnji razvoja, da bo človek delal samo zato, da bi se realiziral, čeprav ne bo plačan za to?"

Poleg tega je treba po njenem mnenju upoštevati vpliv, ki bi ga imela uvedba UTD na vedenje posameznikov, ki je odvisno od možnosti v družbi.

Igor Pribac s filozofske fakultete v Ljubljani je dejal, da je UTD odgovor na spremembe v svetu, kot sta robotizacija in digitalizacija. Zaradi teh procesov se namreč ukinjajo celotne veje gospodarstva in drugih dejavnosti. "Danes ne znamo niti izobraževati za poklice, ki bodo v prihodnosti potrebni," je spomnil. V skladu z idejo o UTD bi ta dohodek, ki bi bil neobdavčen, dobil vsak posameznik mesečno na svoj račun in ga ne bi nikoli izgubil.

Ljudje smo do nekega minimalnega temeljnega dohodka upravičeni, saj že samo z obiskovanjem interneta nehote ustvarimo zelo veliko vrednost, je dejal.

Po mnenju direktorja Inštituta za ekonomska raziskovanja Borisa Majcna so potrebne študije. Te naj pokažejo, kaj bi uvedba UTD pomenila za posamezne socialne skupine v Sloveniji. Treba je odgovoriti na vprašanje, koliko se družba in posameznik zavedata, da je med temeljnimi človekovimi aktivnostmi delo. Past revščine pa je, da se posameznik preživlja le z minimalnim dohodkom, je opozoril.

Finska je za svoj poskus uvedbe UTD namenila 20 milijonov evrov. "V naših očeh je to ogromen zalogaj," je dejal.

Ideja o UTD je dobra, je menila predsednica stranke Zavezništvo Alenka Bratušek. "Napačno bi bilo na pamet reči, da je uvedba UTD mogoča oz. da ni mogoča," je dejala. Prepričana je, da bi se lahko tudi Slovenija odločila za to idejo in jo uvedla vsaj začasno, da bi ugotovili učinek na posameznike in družbo.

Za razliko od Finske pa bi morali biti v poskusnem obdobju vključeni tudi mladi. Ti danes prav zaradi slabih možnosti na trgu dela ostajajo doma do 30. leta starosti ali dlje. V naslednji koalicijski pogodbi pa mora po njeni oceni svoje mesto dobiti tudi UTD.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri