Seveda, računalniške igre igrajo otroci, še zdaleč pa niso namenjene samo nedoletni mulariji. Ne verjamete? Heh, se vam zdi gospodična BloodRayne (levo) nekaj, kar lahko obvlada negoden najstnik, ki mu komaj poganja prvi puh na bradi? Seveda ne! Povprečna tarča igralne industrije je 29 let star moški, in da bi bil kolikor se le da srečen in zadovoljen, so najnovejše digitalne diverzije polne presežnikov: bejbe so še bolj vroče, avtomobili še hitrejši in kanoni še večji. Ni druge: preverite stanje na kreditni kartici in povejte šefu, da boste januarja prebolevali novo vrsto gripe. Stvar je namreč resna!

Navzkrižje interesov

Že mogoče, da je vojna nadaljevanje politike z drugimi sredstvi, a mi se bomo vseeno raje kot za igro Sim parlamenta odločili za katero od naslednjih klavnic!

Druga svetovna vojna

Malo reči vzbuja toliko zadovoljstva kot pobijanje tropa nacijev, in tako ne preseneča, da je največji oboroženi konflikt vseh časov že dolgo eno najhvaležnejših ozadij cele množice igric. A – hvala bogu! – je tudi tu še prostor za napredek. V Brothers in Arms (zgoraj; PC, PS2, Xbox) boste poskrbeli – ali pa tudi ne – za preživetje dveh bojnih enot v zmedi dneva D. Call of Duty: United Offensive (PC) in Medal of Honor:

Pacific Assault ponujata manj upravljavsko, a zato toliko bolj krvavo delo: boj iz oči v oči. Misije za enega igralca vas bodo zabavale, ko bo ženo bolela glava, v omrežnem načinu pa boste lahko preverjali, kako so se počutili kapetan Miller in njegovi podrejeni, ko so iskali edinega preživelega Ryana. Za manj osebno, a toliko bolj velikopotezno klanje si privoščite Axis & Allies (PC): ta vas namreč postavi v vlogo generala.

• Vietnam

• Bližnji vzhod

• Z drugimi sredstvi

Kontrola prometa

Ste Schumacherjev fen? Imate težko nogo? Čas je, da pohodite plin!

Pešci, luknje, morilske priseljenke – cesta je bojišče! Hvala bogu za največje in najmočnejše mašine, ki bodo v naslednjih mesecih parkirale v vaši dnevni sobi.

Gran Turismo 4, rolls-royce dirkalnih simulacij, je resničnejši od resničnosti: v tokratni inkarnaciji divjate po mestih od Hongkonga do New Yorka v več kot 500 štirikolesnikih vseh znamk in letnikov. Novinec Enthusia Professional Racing (PS2) ponuja vidne učinke pospeševanja in naključno ustvarjene proge, Forza Motorsport (Xbox) pa vam omogoči navijanje in prirejanje mercedesov in beemvejev.

Za kriminalno navdahnjene sta tu Need for Speed Underground 2 (GameCube, PC, PS2, Xbox) in Street Racing Syndicate (GameCube, PC, PS2, Xbox) z več jeklenimi štangami in neonkami kot povprečna beznica s striptizom. Midnight Club 3: DUB Edition (PS2, Xbox) pa je prenovljen z vsem, od čoperjev do luksuznih terencev.

Sodite med tiste, ki svoje frustracije sproščajo na cesti? Zaletite se. Razbijte. Sebe in soudeležene v prometu. Burnout 3: Takedown (PS2, Xbox), Test Drive: Eve of Destruction (PS2, Xbox) in Crash'n'Burn (PS2, Xbox) so kot nalašč za vas.

Vam hrumenje 5-litrskega dvanajstvaljnika samo po sebi ni zadosti? Potrebujete globlji razlog, da pritisnete na plin? Poskusite z Dukes of Hazzard: Return of the General Lee (PS2, Xbox), osnovano na TV-šovu.

Ni kaj, čas je, da svojo pomehkuženo vodico za britje zamenjate z visokooktanskim moškim vonjem.

Moja soseska

Čas je za vašo lastno tolpo!

Mafija in drugi okusi organiziranega kriminala so že dolgo ljubljenčki televizijske in filmske produkcije, sprehod med policami pri vašem najljubšem dilerju z digitalno zabavo pa pokaže, da tudi igralna industrija ni ostala imuna – Grand Theft Auto, Mafia, Hitman in Gangland so imena, ki jih brez dvoma poznate, letos pa se akcija preusmerja še v druge vode, kjer je izbrana glasba bolj snoopasta kot sinatrasta: čas je za sprehod po mestnih ulicah.

• Grand Theft Auto: San Andreas (PS2)

• Notorious: Die to Drive (PS2, Xbox)

• 25 to Life (PS2, Xbox)

Resnično ali navidezno?

Alkohol, oni hecni električni vozički, naduti nosači palic, alkohol, bizarne cene, grde hlače, alkohol, prijatelji, svež zrak, alkohol. Sistem QMotions-Golf lahko povežete s svojim PC-jem in vadite prave udarce.

Razsodba: No, Tigerja boste premagali pri 18. luknji Pebble Beacha le na svoji PS2 konzoli, a vendar se to ne more primerjati s tem, kar očesu, ušesu in nosu ponuja jutranja partija golfa. In tega ne pravimo le zaradi pijače! Zmagovalec: resničnost.

Oškrbljeni zobje, krvavi členki na rokah, napačna presoja, policija, tožbe, sramota, poteptan ego.

Gametrak: Darkwind (PS2) je pretepaška igrica, ki vas bo presenetila s 3D-vmesnikom, s katerim boste lahko zares udarjali po nasprotnikih.

Razsodba: Jasno, zase smo vsi res zajebani in nevarni kot Brad Pitt v Fight Clubu, v resnici pa smo bolj podobni onemu nesrečniku, ki ga je zatolkel Branko Kelemina. Gametrak je dobra stara butasta zabava, kjer na koncu nikogar nič ne boli, pa še za ego je bolj zdrava.

Zmagovalec: navideznost.

Dolge vrste, vstopnine, pijača, dražja od zlata, obupna glasba, javno samosramotenje, sam domov.

Konamijeva serija iger Dance Dance Revolution (PS2) podpira plesne preproge, po katerih lahko koracajo ritem loveči igralci.

Razsodba: Heh, ste že mislili, da je pretep največji sovražnik vaše samopodobe, kaj? Ne samo, da sta špil in preprogica za pod vaše podplatke skupaj neprimerno cenejša od vstopnin za trenutno »in« klube, to je ena redkih iger, ki jo obrajtajo tudi bejbe.

Zmagovalec: navideznost.

Kitajski rimejki vaših najbolj osovraženih komadov iz osemdesetih, vaš posluh (in pomanjkanje le-tega), posmeh.

Karaoke Revolution Vol. 2 (PS2) vam bo omogočila, da v varni zasebnosti dnevne sobe v mikrofon odkrulite I Will Survive in Friends in Low Places.

Razsodba: Okej, kaj je že najhujše za vaš ego? Izbor komadov je res omejen, a igra je res zabavna in celo ocenjuje vaše poskuse. Tudi pijača je cenejša doma.

Zmagovalec: navideznost.

Pesek, sonce, ki tone v neskončno modrino, hladno pivo in vaši zmahani bobni bongo – ste blizu plaže?

Nintendov Donkey Konga (GameCube) in priloženi krmilnik za bobne bongo.

Razsodba: Lahko nas ozmerjate z nostalgičnimi hipurji, a se bomo vseeno odločili za unplugged pristop – Donkey Konga smo imeli raje, ko je bil bad guy.

Zmagovalec: resničnost.

Napad morilskih nadaljevanj

Spoznajte te dni najsvetlejše zvezde igričarske scene: hmmm ... znane face.

V smeri urinega kazalca, začenši zgoraj levo: v Halo 2 ste, že spet, Zemljin poslednji branik pred podivjanimi hordami krvoločnih agresorjev z drugega planeta. Naj vas fotorealistični posnetki ne ukanejo: prav nič prijetno ni, če vas napičijo na plazemski meč. Doom III vztrajno, že tretjič, ponavlja dobro znano zgodbo: osamljeni vesoljski marinec se upre peklenskim legijam, ki po neuspešnem znanstvenem poizkusu vdrejo v tostranstvo. Half-life 2 vas vrže v žrelo invazije fašistoidnih vesoljcev. Vas in ogromen arzenal orožja, ki presega vse, kar ste si kadarkoli lahko predstavljali. Prince of Persia 2 je mlajši in mračnejši bratec lanske briljantne, a na trenutke prenedolžne arabske uganke.

Spričo vedno bolj intenzivne konkurence se založniki čedalje pogosteje opirajo na preizkušene junake. No, če že izvirnost šepa, se lahko nesluteno bohoti vsaj nostalgija. Pa tudi prst, ki pritiska na sprožilec, ne bo otrpnil.

Ena najbolj pričakovanih iger vseh časov, sci-fi razfuk Halo 2 (Xbox), predstavlja dvoročno orožje, (še kako) uničljiva vozila in Xbox Live podporo za omrežne spopade, kjer se lahko bojujete tudi kot negativec. Druge razstreljevalke, ob katerih podrhtava srce vsakega pravovernega bojevnika proti zlu, so še Doom III (PC), ki vas odpelje direktno v pekel, in Half-life 2 (PC, Xbox), ki vam pekel pričara kar na zemlji. Še več duševnih travm ponuja Silent Hill 4: The Room (PC, PS2, Xbox).

Tu je še resni retro: gusarski hit Sid Meier's Pirates! (PS) in Prince of Persia sta že povlekla misli množice nostalgikov nazaj v osemdeseta. Ni še konec: Star Wars Knights of the Old Republic II: Sith Lords (PC, Xbox) je naslednik ene redkih prebavljivih iger, narejenih po franšizi Star Wars, Tony Hawk's Underground 2 (GameCube, PC, PS2, Xbox) pa vas pošlje na še eno turnejo vsesplošnega uničenja.

In nauk tega nakladanja? Nova razmerja so precenjena. Zaupajte nam – skrajni čas je, da navežete stike s svojo bivšo!

Električarke

Erotična motivacija je gonilo sveta – in tako je tudi pri računalniških igrah. Od nekdaj.

Ja, Mario že ni rešil princeske Toadstool, da bi v vesolje povrnil vsesplošni red stvari. In jeseni se bo na trgu znašlo nekaj najbolj seksi in zabavnih iger vseh časov.

Začnimo doma – Playboy: The Mansion (PC, PS2, Xbox) vas obleče v dobro znani šlafrok in postavi v vlogo Hefa, najmogočnejšega moškega tega sveta – če lahko mogočnost izmerimo v živi vagi prsatih, voljnih blondink, in mi pravimo, da jo lahko. Simpatični koktejl zabave v slogu Simsov in cesarstvogradne strategije vas bo navdušil. Pa vam tega ne trobimo le zato, ker je to naša igra!

Singles: Flirt up your Life (PC) je simulacija odnosa med cimrom in cimro, vedno na tesnem z novci. Se bosta ujela? Se bosta pobila? Bosta kupila aseptično brezdomišljijsko pohištvo iz Ikee? Hmmm, mar to res potrebujete?

The Guy Game (PS2, Xbox) nazorno prikaže, kakšen bi bil Milijonar, če bi bil Boštjan Romih ves čas zgledno nažgan, tekmovalke pa bi potegnili neposredno iz kakšnega manj oblečenega dogodka na tradicionalnem kretskem absolventovanju. Pomerite se s kolegi v splošnorazgledanostnih spretnostih za nagrado, ki se deklarira za študentko in je, mimogrede, zgoraj brez.

Če dajete blatnemu objemu dveh nežnejših telesc prednost pred klasično rokoborbo s sto petdeset kilskimi dedci, potem je Rumble Roses (PS2) kot nalašč za vas.

Za konec smo prihranili najslajše, najduhovitejše in najnostalgičnejše: vrača se možak v beli poliestrski obleki, ki je leta 1987 de facto izumil seksi digitalne avanture – vrača se Leisure Suit Larry: tokrat v Leisure Suit Larry: Magna Cum Laude (PC, PS2, Xbox). Nič več grobopikslastih bejb včerajšnjega dne – v dokaz si na naslednjih dveh straneh oglejte našo duplerico Lube Licious, eno od hotnih študentk, ki jih Larry sreča na svojem tokratnem sprehodu. Bo diplomiral z vsemi pohvalami? Bo Luba zvesta svojemu imenu?

Izkaže se, da je življenje pristašev nebrzdanega hedonizma zaposlitev za poln delovni čas: vaša edina dolžnost v Playboy: The Mansion (desno) je sicer hefovanje, a to lahko razdelimo na širok spekter poddejavnosti, ki se pnejo od urednikovanja znanemu glasilu hedonistov, šarmiranja pravih gostov znamenitega Dvorca, prepričevanja pomembnic, naj pozirajo, pa do – seveda – izbire in fotkanja tistih srčkanih bitij, ki spadajo na duplerico. Nagrada je – tokrat navidezni – denar, s katerim boste lahko nadgrajevali in izboljševali svoj dvorec in slačili supermodelke.

Cenenemu videzu navkljub je The Guy Game (levo) ultrazabavna igra – kot je pri tovrstni odpuljeni zabavi

običajno, je zraven priporočljivo spiti kakšno pivo, še raje pa dve.

TEKST: Peter Sucin, Alex Porter, Marc Saltzman, Josh Robertson, Scott Steinberg, Jaka Močnik

Do Hollowa in naprej

»Igre razvijajo samo piflarčki, ki nimajo pametnejšega dela.« Narobe! »V Sloveniji ni nihče sposoben izdelati res kakovostne igre, ki bi se lahko kosala z najbolj znanimi ...« Narobe! »Izdelava iger je nedonosen in neresen posel za infantilne zabušante ...« Narobe! Najpomembnejše dejstvo: računalniške igre so posel, ki je v svetovnem merilu vreden več kot hollywoodska filmska produkcija – kljub temu da zaposluje bistveno manj ljudi! In čeprav Slovenci na filmskem področju ne posegamo ravno v sam vrh, je v igričarski industriji pogosto videti drugače.

Tudi pri nas namreč posebni razvojni studii razvijajo igre. No, roko na srce – nekateri so že obupali in se nehali ukvarjati s tem poslom, eno od podjetij pa je kljub slabim izkušnjam drugih v vzponu in si obeta silovit prodor na več frontah.

V časih spektrumov, komodorjev in prvih PC-jev je še veljalo, da igrice programirajo predvsem igričarski fanatiki ali računalniški mojstri, z nastopom sodobnih PC-jev z ultrazmogljivimi grafičnimi karticami pa se je vse spremenilo. Kar naenkrat so postale računalniške igrice grafično izjemno dodelane (sicer jih ni želel nihče niti igrati, kaj šele kupiti), celo stilizirane, in to tako zelo, da so rakete, bojevnike in druge elemente vsake dobre streljačine, vojskovalne strategije ali simulacije morali ustvarjati dizajnerji. In to ne taki, ki so zgolj poznali menije v Photoshopu – vse skupaj je postalo delo za mojstre trirazsežnega oblikovanja, za vizualizatorje par excellence, za tiste, ki bi se sicer verjetno po vseh pravilih morali ukvarjati z modo, arhitekturo, industrijskim dizajnom in še čim.

In prav za to gre pri razvoju igric – postale so nekakšna druga resničnost, navidezni svet, v katerem je dovoljeno bistveno več kot v realnosti. Postale so razvojni poligon za tiste z domišljijo in s čutom za takšno ali drugačno estetiko – sodobna grafika in programirani vizualizacijski stroji (»rendering engines«) so omogočili grafiko, o kakršni so včasih sanjali največji vizionarji. Zato se industrija iger počasi staplja z industrijo filmov in splošne zabave – razvija se navidezna resničnost, vzporedni svet, v katerega bomo morda lahko nekoč celo »vstopili«, ne da bi si čevlje razmočili v mlaki krvi ...

Prazgodovina slovenskega igričarstva

Pojdimo po vrsti – že pred leti je slovenske gore list Matjaž Turk razvil izjemno priljubljeno igrico Kontrabant, namenjeno spektrumom (prvi množično priljubljeni osebni računalniki za domačo rabo, ki so imeli tipke kot radirke). Matjaža zdaj najdemo med arhitekti na fakulteti za arhitekturo, Kontrabant pa je postal legenda med starejšimi slovenskimi računalniškimi alfabeti ... A svet je šel naprej – IBM, Intel in Microsoft so dominirali v razvoju PC-jev, ki so z leti dozoreli tudi v odlične igralne naprave. Ko so se pred dobrim desetletjem pojavile prve zahtevnejše igrice, ki so temeljile na trirazsežnih modelih virtualnih svetov, bi si marsikdo le stežka predstavljal, kako močna industrijska panoga bo postal razvoj iger.

• Pleme Arxel – polpretekla zgodovina

Pleme je v najboljših časih štelo tudi do 60 razvijalcev na vseh lokacijah, kljub zvenečim predispozicijam pa se je Arxel z igričarstvom pred kratkim nehal ukvarjati – nastalo je novo podjetje, Art Rebel 9, ki se ukvarja le še z videoprodukcijo in animacijami, torej s tistimi dejavnostmi, ki jih je Arxel obvladoval že na začetku svoje prvotne inkarnacije. Mnogi slovenski Arxelovi gejmmejkerji so po evtanaziji igričarskega Arxel Guilda (kot se je skupina imenovala nazadnje) sublimirali v neko drugo podjetje ...

• ZootFlyjev Xubl

ZootFly je sicer nastal pred dvema letoma, trenutno pa zaposluje približno 25 profesionalcev. Ne gre za tipične geeke, kot veljajo stereotipi, saj je igričarska industrija to fazo že prerasla. Čeprav njihovi ljudje povečini nimajo formalne izobrazbe – so torej »gimnazijski maturanti« – jim idej ne manjka. Približno tretjina zaposlenih in sodelavcev so programerji, ki kodirajo njihov paradni izdelek, ki sliši na ime Xubl, drugi pa so umetniki v vseh možnih pomenih besede.

Med njimi so torej grafiki, scenaristi, oblikovalci »stopenj« (angleško levelov, igričarskih prizorišč, v katerih se giblje igralec in ki predstavljajo temelje obstoječega sveta v določeni igri) pa specialisti za tridimenzionalno oblikovanje, finišerji ... Cilj (in tudi trenutna dejavnost) njihovih programerjev, programskih arhitektov, zrelih snovalcev iger ter izvrstnih grafičnih delavcev z obširnimi znanji digitalnih in klasičnih umetnosti, oblikovalcev zvoka, arhitektov in psihologov je razvoj iger z oznako »triple-A«, torej vrhunskih in najbolj dodelanih, kar jih ta panoga pozna.

Pogonski motor vsake igre – »grafični stroj« – skrbi za prikaz vsega, kar se dogaja. Od njega so odvisni vrhunskost igre, njene zmogljivosti, »igrabilnost«, skratka ves uspeh igre pogosto temelji predvsem na stroju. Če je »stroj« dober in mu dodamo še dobro sceno in scenarij, bi moral biti uspeh zagotovljen. Troha na izzivalno vprašanje o konkurenčnosti »majhnega slovenskega grafičnega stroja proti velikim in znanim izdelkom z zvenečimi imeni, kot so Halflife, Unreal ...« odgovarja, da je njihov Xubl res majhna revolucija, saj za modeliranje uporablja kar Mayo (enega najbolj dovršenih in priljubljenih programov za trirazsežno oblikovanje).

»V Mayi je tako mogoče narediti vse, od modelov in tekstur (grafičnih »tapet« za predmete in obrazov ter kože bitja) do posebnih grafičnih in zvočnih učinkov. Tako nam ni bilo treba razvijati editorja (urejevalnika) za 3D, kot je običajno pri drugih pogonih. Sicer pa je bilo doslej v razvoj pogona vloženih približno 50 tisoč ur programerskega dela (približno 26 programerskih let ali, po domače, 26 programerjev z rednim delavnikom bi to razvijalo eno leto, op. p.).«

Xubl omogoča realističen prikaz več kot 80 tisoč poligonov na posamezno sličico v igri ter najbolj napredne funkcije senčenja, normalizacije in drugih opravil, nujno potrebnih za vrhunsko igričarsko doživetje. Pri ZootFlyju trdijo, da je med najboljšimi igričarskimi grafičnimi stroji na trgu! Mimogrede, njihove igre so lahko na voljo tudi za Sonyjev playstation in Microsoftov x-box, razvojnikov za te platforme pa sicer nimajo – po potrebi jim zadeve prenesejo v drugo okolje partnerji na Daaaaaljnem vzhodu.

Kaj pa ženske?

No, razvoj iger je – tako je videti vsaj pri nas – zaenkrat »moško opravilo«. V ZootFlyju je denimo zaposlena le ena ženska. Troha pravi, da je panoga pač zelo specifična, vendar se situacija hitro spreminja. Analitiki pričakujejo, da bo v nekaj letih razmerje spolov med igralci izenačeno – zdaj je približno 35 : 65 (seveda v »korist« moških, op. p.).

In zakaj je po njegovem mnenju toliko borilnih iger, ki na trgu popolnoma prevladujejo?

»Razlog za takšno število fight gejmov je verjetno v možnostih, ki jih medij ponuja, in seveda v genih človeštva. Medij omogoča interaktivnost – nekaj, česar literatura, kino, gledališče ... ne ponujajo. Zato je akcija pač ključna beseda. Seveda niso vse igre borilne; v akcijskem žanru so med drugim še športne in dirkalne igre. Seveda pa je razlog za poplavo fight gejmov, kot rečeno, tudi v genih. Očitno rabimo vojne, streljanje, kri ... in fight gejme.«

Zakaj pa, denimo, glede na tipično ciljno populacijo ni več erotičnih iger? »Erotične igre so bolj redke, ker so verjetno filmi bolj prepričljivi, interakcija pa je omejena na nekaj osnovnih gibov. Poleg tega pa je tu internet, tega pa ima vsakdo, kdor igra igre. Najboljša seksi (malo tudi erotična, čeprav ...) igra je neskončna serija Leisure Suit Larry.«

Prihodnost

Pri ZootFlyju se sicer zavedajo, da je trg razvijanja iger pri nas slaboten, zato bodo v prihodnjih letih poleg razvoja nekaj iger za najbolj znane založnike po svetu skušali uvesti tudi študij »razvoja iger« po vzoru študijev v tujini, kjer je to na računalniških fakultetah že vsakdanja praksa. Pri nas naj bi to naredili pod okriljem Gea Collegea, pritegnili pa naj bi študente iz širše alpske regije, torej tudi iz Italije, Avstrije in z Balkana. ZootFly tako namerava v tem delu Evrope vzpostaviti močno razvojno središče. Zaenkrat so na tem področju edini, tekmeci, kot so 7th Arc, pa Arxel, Sinister Systems (razvili so igro Mistmare, ki je izšla pod okriljem Arxela), pa so se s poslom že nehali ukvarjati.

Flash animirane igre

Poleg »ta zaresnih« iger se seveda mnogi spletni oblikovalci in priložnostni ideološki geniji poigrajo z orodji Macromedia Flash in z njimi ustvarjajo zabavne arkadne igrice. Med njimi so recimo člani teatralne grupe Grejpfrut (znane po nadvse zabavnih amaterskih gledaliških predstavah), in časnik Mladina, ki je imel v spletu svojčas prav zabavne političnoagitatorske streljačine. A to nikakor niso resni in veliki projekti, kot smo jih opisali v glavnem tekstu bolj priložnostne eskapade.

Nekateri poklici v »gejm biznisu«

• Glavni dizajner igre – Zamisli si osnovo za igro, vsi drugi mu pomagajo idejo realizirati.

• Konceptni umetnik – Izdela osnovno grafično zamisel in videz igre ter vseh njenih živih in neživih elementov. Grafik, ki ima nekoliko več domišljije in ogromno dizajnerske žilice.

• Kontrolor kakovosti oz. »quality assurance manager« – Preverja kakovost izdelka. Običajno ogromno igra in pozna vse detajle in slabosti.

• Snovalec nivojev oz. »level dizajner« – Oblikuje koncept scene, razvrsti elemente, določa potek in zaplete arkadnih iger.

• Modelar kompleksnih geometrij – Poskrbi za fino končno obdelavo elementov, bitij, predmetov v igri.

• Tapetnik oz. »texture artist« – Nariše vse detajle za bitja, predmete, okolico v igrah.

• Programer – Spiše marsovsko kodo v programskem jeziku C++ ali v čem navadnim smrtnikom podobno nerazumljivem.

• Animator – Poskrbi za gladek potek gibanja v igrah.

TEKST: Simon Ručigaj

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord