Infektologinja Kotarjeva: Naše učne knjige so bili naši bolniki

Koronavirus

4. 3. 2021, 15:22 | Aktualno | Vir: STA

                            Infektologinja Kotarjeva: Naše učne knjige so bili naši bolniki (foto: Bor Slana/STA) Bor Slana/STA

Predstojnica infekcijske klinike Tatjana Lejko Zupanc in infektologinja Tadeja Kotar sta se ob obletnici prve potrjene okužbe s koronavirusom v Sloveniji spominjali, kako malo znanja je bilo o bolezni na začetku. Učili so se predvsem od bolnikov, je dejala Kotarjeva. Nihče si tudi ni mislil, da se bodo za eno leto praktično preselili na kliniko.

Prvi primer okužbe z novim koronavirusom v Sloveniji je bil sicer potrjen pred enim letom, a se je delo z zbiranjem informacij in pripravami začelo že veliko pred tem, je v današnji izjavi za medije dejala predstojnica ljubljanske infekcijske klinike Tatjana Lejko Zupanc. Ob tem si niso predstavljali, kako se bo epidemija covida-19 razvijala, niti s čim bodo imeli opravka.

"Referenc za to bolezen nismo imeli in vse znanje, ki se je nakopičilo, se je kopičilo sproti," je dejala. Ob tem domneva, da morda tudi sedanja dognanja čez leto dni ne bodo popolnoma držala, saj se podatki o kužnosti, imunosti, posledicah nabirajo sproti. Upa, da ne bo prišlo do različic virusa, ki bi bile nevarnejše in bi puščale hujše posledice.

Tudi infektologinja Kotarjeva, ki je bila v delo s covidnimi bolniki in pripravo protokolov vključena že od vsega začetka, je izpostavila, da so prve informacije o bolezni dobivali od bolnikov. Med prvimi so bili slovenski potniki na križarki Diamond Princess, s katerimi so bili slovenski infektologi v navezi. "Bilo je zelo težko, saj na veliko njihovih vprašanj nismo vedeli odgovora. Oni so meni povedali, kako je videti okužba," se je spominjala.

"Prvi članki s Kitajske so bili objavljeni konec januarja, sredi februarja, ampak večina stvari je bila popolna neznanka. To je v bistvu za zdravnika izjemna izkušnja, da se bolezni učiš od bolnika. Naše knjige so bili naši bolniki," je dejala Kotarjeva.

Kot se je spominjala, so si ob prvem potrjenem primeru nekako oddahnili, saj so vedeli, da bodo lahko sledili stikom in obvladali situacijo. "Teden dni po prihodu prvih bolnikov se je začelo zelo veliko dela za vse. Protokoli so se dnevno spreminjali v skladu s težavami, na katere smo naleteli, in s tem, kar smo novega izvedeli. Najhuje je bilo, ker nisi vedel, kaj te čaka. Nekaterim bolnikom se je stanje zelo hitro poslabšalo," je dejala.

Po sprejemu prvih bolnikov na infekcijski kliniki so se številke začele hitro dvigati

Zato je Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana moral priskrbeti nove prostore, je spomnila predstojnica klinike. Takrat so se držali starega pandemskega plana, pripravljenega za pandemijo gripe, ki se je za prvi val izkazal za zelo učinkovitega. Hitro pa so ugotovili, da bi ga bilo za primer hujše epidemije prevetriti, kar so čez poletje tudi naredili, prav tako so pripravljali prostore in kadre.

"Jeseni smo bili mnenja, da smo kar dobro pripravljeni. Nato se je začel jesenski val, ko so številke narasle prek kakršnihkoli pričakovanj, predvsem delno na račun tega, da je okužba zašla med najbolj ranljive populacije, to so starostniki v domovih za starejše," je dejala Lejko Zupančeva.

Na vrhuncu so imeli na infekcijski kliniki hospitaliziranih čez 350 bolnikov s covidom-19, veliko jih je bilo tudi na oddelkih intenzivne terapije. Po oceni Lejko Zupančeve jim brez sodelovanja celotnega UKC tako velikega pritiska covidnih bolnikov ne bi uspelo obravnavati.

Kader na infekcijski kliniki je po njeni oceni v dobri kondiciji, ob zapiranju posameznih oddelkov jim omogočijo nekaj dni dopusta. "Osebno nimam vtisa, da bi bilo osebje obupano ali slabe volje. Splošna klima je po moji oceni zelo ugodna, prav tako ni protestov, če mora kdo delati na covidnem oddelku," je dejala.

Slovenski podatki o umrljivosti so po njenih besedah primerljivi s svetovnimi, tudi ležalne dobe so se skrajšale. Uporabljajo tista zdravila, ki so se v raziskavah izkazala z dokazi podprto učinkovita. "Kar smatram kot strašen uspeh stroke, farmacije in tudi politike, če hočete, je pa to, da že imamo cepivo. Cepiv je veliko, morda niso ravno v takih količinah, kot bi si želeli, vendar so učinkovita, preizkušena in varna. Prepričana sem, da bomo tudi ljudi precepili do poletja v zadosti velikem številu," je še dejala Lejko Zupančeva.

Po oceni Kotarjeve bomo o obvladovanju epidemije lahko govorili ob dovolj visoki precepljenosti, učinkovitem zdravilu, ali ko bomo ponovno lahko sledili vsem stikom okuženih. Lejko Zupančeva je ob tem opozorila, da še nismo dovolj dobro ponotranjili pomena izolacijskih ukrepov. "Če si bil v tesnem rizičnem stiku z okuženo osebo, moraš ostati doma v izolaciji," je bila jasna. Poleg tega je pomembno, da se enostavnih ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe, držijo vsi.