Invazivne vrste in podnebne spremembe: Od rastlin in živali do gliv in bakterij!

Piše: Vid Legradić

15. 9. 2021, 08:00 | Aktualno | Piše: Vid Legradić

                            Invazivne vrste in podnebne spremembe: Od rastlin in živali do gliv in bakterij! (foto: profimedia) profimedia

Toliko jih je, da jih komaj opazimo.

Med vožnjo po avtocesti cvetijo bogato rumeno; kanadska rozga. Ob potokih rastejo grmi, ki cvetijo v beli barvi; japonski dresnik. Rumena pikapolonica z več kot sedmimi pikami. Marmorirani rjavi hrošči. Večina tujerodnih rastlinskih vrst je bila k nam vnesena zaradi zbirateljev, ki so hoteli oplemenititi zbirko rastlin na svojih vrtovih in posestih. Mnogo drevesnih rakov povzročajo tujerodne glive, ki globalno segrevanje izkoriščajo v svojo korist. Živalske vrste so povečini zašle k nam z ladijskim transportom. Toda to še ni vse.

Nekatere invazivne vrste uspešno širijo svoja ozemlja zaradi podnebnih sprememb in segrevanja ozračja.

Opišimo nekaj najbolj splošno poznanih sort in vrst v Sloveniji.

Bambus

K nam je zašel kot okrasna rastlina. Bambus je ena od najhitreje rastočih rastlin na svetu. Zaradi tega je popularna na vrtovih, uporablja se lahko tudi kot živa meja. Bambus prihaja iz južne in jugovzhodne Azije. Podnebne spremembe mu pomagajo, da se tudi pri nas počuti zmeraj bolj »domače«. Iz vrtov je že pobegnil na posameznih področjih v južni polovici Slovenije. Ko se v naravi razmnoži, tvori goste sestoje, kjer ne more zrasti nič drugega.

Smrekov lubadar

Najbolj izpostavljena tujerodna vrsta med zalubniki v Sloveniji je osmerozobi smrekov lubadar. Izhaja iz osrednje Azije ter Afrike in je ime dobil po osmih zobcih, ki po štirih izraščajo iz vsakega ustnika. Vrsta je vrsta z drugimi skorajda napol domača, saj je njeno prvotno okolje v naši neposredni bližini, je še zmeraj kategorizirana kot invazivna. Lubadar postaja vse uspešnejši prav zaradi podnebnih sprememb. Smrekovi sestoji so, predvsem na južnih pobočjih vzpetin, izpostavljeni vse bolj dolgotrajnemu sončnemu obsevanju. Prav tako so sušna obdobja vse večja. To vpliva na smoljenje in na odpornost dreves, ki se lubadarjem težje ubranijo.

Tigrasti komar

Azijski tigrasti komar izhaja iz tropske in subtropske Azije. V Evropo je zašel z ladijskim transportom, najverjetneje med transportom pnevmatik, v katerih je bila ujeta voda. Kljub temu da prihaja iz toplejših podnebnih pasov, se zaradi segrevanja ozračja vse uspešneje piri v notranjost Evrope. Danes ga je moč najti že po vsej Sloveniji, čeprav še pred desetimi leti ni bilo tako. Za razliko od našega domačega komarja se hrani tudi med dnevnim časom in za razmnoževanje potrebuje le minimalno količino stoječe vode. Če se bo količina padavin še zmanjševala, lahko zaradi te sposobnosti popolnoma izpodrine ostale vrste komarjev.

Navadna barvilnica

Ena takšnih tujerodnih rastlin, ki izkorišča višanje temperatur, je navadna barvilnica. To je vrsta, ki je bila v Slovenijo prinesena kot okrasna rastlina iz Severne Amerike. Odgovarjajo ji nekoliko toplejše podnebje, kot ga poznamo pri nas. Ker se žal le-te zadnja leta višajo, se z njimi širi tudi navadna barvilnica. Nanjo in na njene plodove so se navadile tudi ptice, ki sadeže te rastline jedo in jih nato raznašajo po gozdovih daleč naokrog. Svetla in toplejša mesta se v gozdu pojavijo zaradi napada podlubnikov ali zaradi žledolomov in ujm. Delno lahko za take poškodbe gozdnih sestojev krivimo podnebne spremembe. Če le toplo sonce seže na gozdna tla, bo njeno seme vzklilo in popolnoma zadušilo rast drugih rastlin.

Pušpanova vešča

Imate na svojem vrtu pušpan? Ste v mestnem parku še zagledali kakšnega takega, ki je bil popolnoma oskubljen in poln niti? Ne, rastlina ni bolana. Obgrizla jo je gosenica pušpanove vešče. To je škodljivec, uvožen v Evropo z okrasnim pušpanom, na katerih so kot slepe potnice potovale gosenice tega škodljivca. Zaradi vse bolj sušnih poletij jim gre vse bolje in zmeraj več jih je. V Sloveniji se je prvič pojavila leta 2011. Njene gosenice so izredno požrešne. V primeru napada na pušpan lahko rastlino popolnoma obgrizejo že v nekaj dneh.

Vid Legradić
Popotnik in avtor knjig