Italija bo prirediteljica zimskih olimpijskih iger leta 2026

24. 6. 2019, 18:46 | Aktualno | Vir: STA
Italija bo prirediteljica zimskih olimpijskih iger leta 2026 (foto: Profimedia) Profimedia

Mednarodni olimpijski komite (Mok) je na 134. generalni skupščini v Lozani v Švici izbral prireditelja zimskih olimpijskih iger leta 2026. Čez dobrih šest let in sedem mesecev se bo olimpijska karavana znova ustavila v Evropi, pripravil jih bo Milano s Cortino d'Ampezzo ter dodatnimi prizorišči v Bormiu in Anterselvi.

Italijani so dobili več glasov od Švedske, ki je kandidirala Stockholmom in Arejem ter prizorišči v Falunu in Siguldi v Latviji.

"Člani olimpijske družine so za prireditelja olimpijskih iger 2026 izbrali Milano," je štiri minute po 18. uri odločitev sporočil predsednik Moka Nemec Thomas Bach.

Italija bo po letu 1956, ko so bile v Cortini d'Ampezzo že olimpijske igre, in po Torinu 2006 še tretjič pripravila zimske OI; XXV. zimske OI bodo med 6. in 22. februarjem 2026. Paraolimpijske igre bodo pripravili med 6. in 15. marcem. Odprtje iger bo v Milanu, zaključna slovesnost pa v Areni v Veroni.

Prihodnje leto bodo poletne olimpijske igre na Japonskem v Tokiu. Leta 2022 bo Peking prvič gostil zimske olimpijske igre, tudi gostitelja naslednjih dveh izvedb poletnih olimpijskih iger po Tokiu sta že bila izbrana. Pariz bo prizorišče iger leta 2024, Los Angeles pa leta 2028.

Pred glasovanjem so še zadnjič predstavniki obeh kandidatur olimpijski družini predstavili svoje prednosti. Švedsko delegacijo je vodila kronska princesa Victoria, v delegaciji sta bila tudi njen mož princ Daniel in predsednik vlade Stefan Löfven. Švedska je kljub svoji bogati športni tradiciji doslej le enkrat gostila olimpijske igre, že daljnega leta 1912 v poletni izvedbi v Stockholmu, zimskih iger pa še ni pripravila.

Tudi iz Italije se je v Lozano odpravil ministrski predsednik Giuseppe Conte, prvo ime po športni plati pa je bil nekdanji sloviti alpski smučar Alberto Tomba, med drugim dvakratni olimpijski zmagovalec.

Italija in Švedska pa nista bili edini kandidatki, vsaj pred leti ne, vendar so sčasoma zaradi različnih razlogov od kandidatur odstopili Kanada s Calgaryjem, Japonska s Sapporom, Avstrija z Gradcem, Švica s Sionom in Turčija z Erzurumom. Slednjo je izločil Mok oktobra lani.

Tako Milano kot Stockholm oziroma Italija in Švedska imata veliko izkušenj z izvedbo velikih tekmovanj in sta v svetovnem vrhu najuspešnejših držav v zimskih športih, je že pred izbiro navedel prvi mož olimpijskega gibanja Bach. Dodal je, da sta popolnoma v skladu z načrti olimpijskega gibanja o ekonomsko vzdržnih, trajnostno usmerjenih in okoljsko osveščenih prirediteljih.

Italija je imela na svoji strani skoraj plebiscitarno javno podporo, zato pa ostaja vprašljivo splošno ekonomsko stanje na Apeninskem polotoku, čeprav so dežele Lombardija, Veneto in Tridentinsko-Zgornje Poadižje med najbogatejšimi v Italiji.

Predvidena proračuna za izvedbo iger sta pri obeh kandidatih zastavljena pri okoli 1,3 milijarde evrov, kar po podatkih Moka predstavlja 20-odstotno znižanje v primerjavi s proračuni iger v Pyeongchangu lani in Pekingu leta 2022.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri