Italija, Francija, Nemčija?

Z godil se nam je pravi naval Hrvatov, ki svoje navi­jaško romanje v Avstrijo in Švico hočeš nočeš morajo opraviti skozi našo deželico. Da njihova srca utripajo v barvah rdeče-bele šahovnice, je jasno, a naši nogometni strokovnjaki jim pripisujejo le majhne možnosti za končni uspeh.

Zato pa so si edini, da so največjo škodo prvenstvu že naredili prav Hrvati, ki so v odločilnem srečanju kvalifikacij na znamenitem Wembleyju razorožili angleško moštvo in prvenstvo v Avstriji in Švici okrnili za neverjetne angleške navijače, ki so poleg nemških duša vsakega velikega nogomet­nega dogodka. Čeprav so jim policisti bržkone hvaležni, da so jim tako prihranili marsikatero buško in udrihanje s pendrekom, »je prvenstvo brez Angležev nekaj povsem drugega,« se strinjata Zlatko Zahovič in Goran Obrez.

»Nasploh pogrešam nekaj več nacionalnih rivalstev, saj je na prvenstvu samo ena ekipa iz bivše Jugoslavije, pa tudi Švedi se ne bodo udarili s katerim od skandinavskih rivalov,« je svoje pristavil še Igor E. Bergant. Hja, vrhunski klubski nogomet – v 'angleškem' finalu lige prvakov je Manchester United ugnal Chelsea – z obilico tujcev v ekipah očitno ne pomeni tudi vrhunske reprezentance.

Od trenutka, ko so lani decembra v Luzernu izžrebali predtekmovalne skupine, daleč najslabše spijo Roberto Donadoni, Raymond Domenech, Marco van Basten in Victor Piţurcč. Italijanski, francoski, nizozemski in romunski selektor se ubadajo z rešitvijo velike zagate: kako priti iz skupine smrti (C)?

»V tej skupini so zares zbrane izjemno močne reprezentance. Italija in Francija sta med favoriti na vsakem prvenstvu, tudi Nizozemci in Romuni igrajo izvrsten nogomet. Kdor se bo prebil v nadaljevanje tekmovanja iz te skupine, bo opravil ogromno delo,« mesarsko klanje v skupini C napoveduje Zahovič. Tudi Sašo Udovič v tej skupini vidi štiri izjemne reprezentance, a zaradi izkušenj stavi na Italijane, čeprav zanje ne igra poškodovani Totti. »Francozi in Italijani so tudi moj tip. Oboji se izjemno znajdejo na turnirskih tekmovanjih in imajo veliko možnosti za končno zmago,« najmočnejšo predtekmovalno skupino ocenjuje Brane Oblak. »A nikar ne pozabimo na Romune!« dodaja Tonči Žlogar.

V skupini A, v kateri se merijo Portugalska, Turčija, Češka in Švica, sta na videz najmočnejši Portugalska in Turčija, vendar ne smemo pozabiti, da so bili Čehi evropski prvaki v Angliji leta 1996. »Zdi se, da so po dolgih klubskih sezonah prav Čehi od vseh še najmanj iztrošeni!« na faktor utrujenosti opozarja Delov Franci Božič. »Portugalci so že nekaj let moji tihi favoriti.

Pa ne samo zaradi Cristiana Ronalda, ki je trenutno najboljši nogometaš na svetu, tudi sicer imajo Deca, Carvalha in krasno zloženo reprezentanco odličnih igralcev,« finalistom prejšnjega prvenstva daje kar nekaj možnosti Sašo Udovič. »Tudi domačinov ne gre odpisati, igrajo pred domačim občinstvom in za mnoge bo to ogromen izziv ter priložnost za dokazovanje,« pa o prednosti domačega terena razmišlja Igor Bergant.

Isto pa trdi tudi za Avstrijce, ki so po mnenju večine edina reprezentanca, ki med šestnajsterico ne more osvojiti naslova evropskih prvakov. V skupini B se bodo domačinom, pri katerih igra glavno vlogo Ivica Vastić, po robu postavili Poljaki, Nemci in Hrvati. Za slednje bo navijal tudi Brane Oblak, ki pa jim kljub izvrstnim predstavam v kvalifikacijah ne pripisuje večjih možnosti za naslov prvaka: »Menim, da so doseg­li svoj vrh in da jim forma pada.«

Prav vsi slovenski strokovnjaki, s katerimi smo se pogovarjali, med favorite uvrščajo nemški elf, ki je s tremi naslovi evropskega prvaka tudi najuspešnejše moštvo vseh dosedanjih evropskih tekmovanj. »Imeli so manjšo krizo, a se pobirajo v pravem času, zato bodo – kot vedno – zelo nevarni,« nemški stroj občuduje Tonči Žlogar.

Tiho presenečenje prvenstva bi lahko bila Rusija, kjer se po Zahotovih besedah v nogomet ogromno vlaga in rezultati svežega kapitala so že vidni. »Rusi bi lahko bili hit prvenstva,« menita tudi Bergant in Oblak, a bodo v skupini D morali premagati branilce naslova, Grke, ter Švede in Špance, pri katerih pa Luis Arragones ni vpoklical Raula.

Katerekoli barve že bo reprezentanca, ki si bo v soboto, 29. junija, za naslednja štiri leta pokorila vso nogometno Evropo, bo za bivanje v Avstriji in Švici bogato nagrajena. Prav vse reprezentance, ki se jim je uspelo uvrstiti na zaključni turnir med 16 najboljših, so od UEFE v žep že pospravile po 7,5 milijona evrov. Temu drobižu bodo za vsako zmago v predtekmovalni skupini dodali še okrogel milijonček, isto vsoto pa si ekipi prijateljsko razdelita, če se nikakor ne moreta odločiti, katera od njiju je boljša. Po končanem predtekmovanju se bosta prvi dve ekipi iz vsake skupine uvrstili v četrtfinale in za popotnico bo vsaka prejela še dva milijona.

Nastop v polfinalu je vreden nove tri milijone evrov, finalista pa bosta domov odnesla še nekaj več. Poraženec v finalu bo tako poleg grenkih solz v domovino odnesel tolažbo v višini štirih milijonov in pol, novi evropski prvaki pa si bodo bučno slavje in šampanjec plačali s 7,5 milijona evrov. Ko vse skupaj seštejemo, ugotovimo, da bo ekipa, ki bo postala evropski prvak, s samimi zmagami s prvenstva odnesla kar 23 (!) milijonov evrov. Vsega tega denarja seveda ne poberejo igralci, a bi se na primer Nemci v primeru naslova podprli s 250 tisoč evri na igralca. Slovenci bi s takimi nagradami občutno dvignili BDP, Michael Ballack pa toliko zasluži prav vsak teden (ja, teden!), ko igra v dresu svojega Chelseaja …

Bolno? Ne, to je Nogomet. Edina enotna svetovna religija in planet, na katerem bomo živeli vse do konca junija.

Rok Bulc

foto; Reuters

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord