Izobraževanje na daljavo je izpostavilo potrebo po nadgradnji zmogljivosti Arnesove mreže

19. 6. 2020, 09:14 | Aktualno | Vir: STA

                            Izobraževanje na daljavo je izpostavilo potrebo po nadgradnji zmogljivosti Arnesove mreže (foto: profimedia) profimedia

V času epidemije koronavirusa je večina izobraževanja potekala na daljavo, preko tehničnih zmogljivosti, ki jih zagotavlja Arnes. Ob tem se je tudi izkazalo, da bo treba njegove zmogljivosti razširiti, kar naj bi zagotovili z evropskimi sredstvi v okviru programa ministrstva za izobraževanje. Predviden je tudi nakup opreme za tiste, ki je nimajo.

V času epidemije so se potrebe po storitvah, ki jih zagotavlja Akademska in raziskovalna mreža Slovenije - Arnes, skokovito povečale. Velik del izobraževanja je namreč potekal preko njihovih platform, kot so Arnes učilnica, Arnes videokonferenca, Arnes splet, Arnes strežnik po meri, Arnes oblak in Arnes spletna pošta.

Kot pravijo na Arnesu, javnem zavodu, ki zagotavlja omrežne storitve organizacijam s področja raziskovanja in izobraževanja, so povečano rabo storitev zaznali že pred ponedeljkom, 16. marca, ko se je začelo izobraževanje na daljavo, saj so mnogi učitelji priprave začeli že med koncem tedna.

Na ponedeljek, ko so šole tudi dejansko začele pouk na daljavo, se je na primer število uporabnikov storitev v Arnesovem oblaku povečalo do 100-krat. Tudi na portal Arnes video je bilo v prvih treh mesecih letošnjega leta naloženih več video posnetkov kot v celotnem letu 2019.

Pred začetkom epidemije je na primer Arnes učilnice dnevno uporabljalo nekaj 100 uporabnikov, na vrhu epidemije pa skoraj 100.000 unikatnih dnevnih uporabnikov. Vseh obiskov je bilo okoli 200.000, strežniki pa so dnevno prikazali do 1,3 milijona strani. Na portalu Arnes video si je pred epidemijo vsebine dnevno ogledalo do tisoč uporabnikov, 30. marca pa že 23.100, so pojasnili na Arnesu.

Po vrnitvi učencev v šole število uporabnikov Arnesovih spletnih učilnic po navedbah Arnesa še vedno narašča, se je pa rast precej umirila, pri nekaterih drugih storitvah pa je že opaziti konkreten upad uporabnikov - za od 20 pa vse do 70 odstotkov. Najvišji padec števila uporabnikov so zabeležili pri rabi videokonferenčnih storitev, kar je po njihovem mnenju zaradi vračanja velikega števila učencev v šole razumljivo.

Za razširitev zmogljivosti tudi evropska sredstva

V času epidemije je po navedbah Arnesa postalo razvidno, da morajo infrastrukturo bistveno nadgraditi in zagotoviti ustrezno stabilnost delovanja v vseh razmerah. V času največje obremenitve so se namreč pojavljali nekateri izpadi.

Zato skupaj z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport sodelujejo v programu Covid-19 - dodatna podporna IKT za izvajanje vzgojno-izobraževalnega procesa, za katerega so pred nedavnim odobrili štiri milijone evropskih sredstev.

V okviru programa bodo na Arnesu zagotovili dodatno opremo, ki bo omogočala zagotavljanje storitev v veliko večjem obsegu kot do zdaj. Namen je vzpostavitev sistema, ki mu bo mogoče v primeru povečanja potreb razmeroma zlahka širiti zmogljivosti z dodajanjem strojne opreme, kot so strežniki, diski in podobno, pravijo.

Program predvideva tudi nakup potrebne računalniške opreme za vzgojno-izobraževalne zavode, ki bi v času pouka na daljavo opremo posodili učencem in dijakom, ki je nimajo, in jim tako omogočiti enakovredno izobraževanje na daljavo z vsemi ostalimi. V ta namen je predviden nakup 4220 prenosnih računalnikov.

Zavod za šolstvo v času epidemije razdelil več kot 2000 kosov digitalne opreme

Na ministrstvu za izobraževanje na vprašanje, koliko opreme bi nasploh še potrebovali za dijake in učence v primeru, da se epidemija ponovi, ne odgovarjajo določno, prav tako ne na Zavodu RS za šolstvo, kjer pravijo, da opremljanje šol ni v njihovi pristojnosti.

So pa na zavodu v prvem valu epidemije zbirali tehnične pripomočke za učence in dijake, ki teh niso imeli. Kot so pojasnili, so do danes razdelili 1274 tablic in prenosnih računalnikov, razposlali so tudi 800 modemov z vključenim brezplačnim prenosom podatkov do konca letošnjega šolskega leta. Veliko svoje opreme so učencem in dijakom izposodile tudi same šole. To opremo bodo morali učenci in dijaki vrniti, medtem ko jim opreme, ki jim jo je preko donatorjev zagotovil zavod za šolstvo, ne bo treba vračati.

Podatke o otrocih, ki potrebujejo ustrezno tehnično opremo, so zavodu za šolstvo med epidemijo sporočale šole, pri tem pa so "izpolnili celoten seznam", torej so zagotovili vso opremo, za katero jim je bilo sporočeno, da jo otroci potrebujejo, so še dodali.