Izstrelitev rakete s prvima slovenskima satelitoma vendarle uspela. Slovenska razvijalca: Resno delo se šele začenja!

Raketo podjetja Arianespace so izstrelili ob 3.51 po srednjeevropskem času iz vesoljskega centra CSG v Kourouju. Zdaj pa je že v vesolju.

If you missed #Vega’s liftoff from the Spaceport in French Guiana, watch the “instant replay” video and join the excitement of Arianespace’s Flight #VV16. pic.twitter.com/67bgVJl29V

— Stéphane Israël (@arianespaceceo) September 3, 2020

Približno 40 minut po vzletu se je kot drugi med vsemi sateliti od nosilne strukture odcepil mikrosatelit Nemo HD, in sicer na višini orbite, po kateri bo krožil okoli Zemlje, na približno 515 kilometrih. Prvi stik z zemeljsko postajo v Ljubljani je predviden ob 10.43.

Odcepitev nanosatelita Trisat je predvidena nekaj po 5.30 na višini okoli 530 kilometrov. Tudi to je višina orbite satelita, s katerim naj bi prvi stik prek postaje v Mariboru vzpostavili okoli 10.50.

Raketo s 53 sateliti bi morali iz Kourouja po prvotnih načrtih izstreliti že septembra lani, a so jo zaradi spodletele izstrelitve rakete vega julija lani preložili. Nato so jo načrtovali marca letos, vendar jo je preprečila pandemija covida-19. V drugi polovici junija pa so morali izstrelitev večkrat preložiti zaradi močnih višinskih vetrov.

Nato so jo nameravali izstreliti v sredo zjutraj po srednjeevropskem času, a jim jo je zagodel tajfun v bližini južnokorejskega otoka Jeju, kjer je zemeljska postaja, ki je pomembne za spremljanje misije. Vremenske razmere so se zdaj umirile, tako da so izstrelitev lahko izvedli davi.

Slovenska satelita

Eden od slovenskih satelitov je Trisat, ki ima maso zgolj pet kilogramov in je v prvi vrsti namenjen testiranju robustnosti nove vesoljske elektronike. S posnetki tega nanosatelita si med drugim obetajo napredek na področju spremljanja onesnaženosti površine morij z oljnimi madeži ali plastiko, določevanja žarišč velikih požarov in zaznavanja vulkanskega prahu v višjih plasteh atmosfere za potrebe letalske industrije.

Nemo HD z maso 65 kilogramov pa je poseben v tem, da bo možno z njim Zemljo opazovati interaktivno. To pomeni, da bodo lahko ob preletu zemeljske postaje v realnem času hkrati prejemali sliko s satelita in ga vodili z obračanjem okoli njegovih osi. Poleg tega bo ta mikrosatelit lahko opravljal vse klasične naloge daljinskega opazovanja mest, kmetijskih in gozdnih površin ter invazivnih rastlinskih vrst.

Razvijalca slovenskih satelitov: Izstrelitev je potekala gladko

Vodja projekta Trisat Iztok Kramberger in direktor Centra odličnosti Vesolje-SI, kjer so razvili satelit Nemo HD, Tomaž Rodič sta sporočila, da je izstrelitev prvih slovenskih satelitov potekala brez težav. Kramberger je ob tem izrazil veselje, a poudaril, da se resno delo šele začenja. Rodič vtise ob izstrelitvi še zbira.

Kot je povedal Kramberger, vodja projekta Trisat z mariborske fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, so na podlagi lastnih vremenskih simulacij že v sredo ob 16. uri predvideli, da bo danes ta dan, ni pa bilo gotovih informacij, predvsem glede dogajanja v Južni Koreji, kjer je v bližini zemeljske postaje divjal tajfun.

"Ko pa smo dobili zeleno luč iz Južne Koreje, da je v redu, potem pa smo že vedeli, da bo danes tisti dan. Ob 19. uri smo že bili prepričani, da bo danes možna izstrelitev," je pojasnil.

Povedal je, da se je manjše število sodelavcev zbralo na fakulteti, kjer so skupaj spremljali izstrelitev.

"Najprej je bilo napeto, da preživijo prvo in drugo stopnjo, potem pa se je že nekako umirilo. Tako da ja, smo v vesolju," je bil vesel Kramberger. "Veseli smo, da se je ta prvi kamen odvalil. Zdaj pa se pravzaprav začenja resno delo, smo na začetku," je še poudaril.

Nanosatelit Trisat se je aktiviral okoli 6. ure. Prvi signal prek zemeljske postaje v Mariboru pričakujejo okoli 10.40, nato bodo spremljali stanje satelita. To bo možno spremljati tudi na spletni strani projekta, je povedal Kramberger.

Direktor Centra odličnosti Vesolje-SI Rodič pa je sporočil, da vtise ob izstrelitvi še zbira.

"Po dolgih letih priprav in številnih neuspelih poskusih so moji občutki že skoraj otopeli. Na koncu pa se je priložnost pojavila tako nepričakovano in vrtoglavo hitro. Šlo je neverjetno gladko. Po treh minutah od vžiga motorjev je bil satelit že v vesolju. Malo smo si oddahnil med mirno balistično fazo, potem pa v štirideseti minuti gladka ločitev od nosilne strukture," je pojasnil.

Prva vzpostavitev stika z mikrosatelitom Nemo HD, ki bo okrog Zemlje predvidoma krožil do leta 2025, je predvidena okoli 10.43. Ko bo priletel nad Slovenijo, ga bodo iz Ljubljane poskušali prebuditi iz varnega načina delovanja z UHF oddajnikom in iz Pomjana nad Koprom poslušali, ali se bo odzval s signali v pasovni širini S, je povedal Rodič. "Ko se bo to zgodilo, bomo umirili njegovo vrtenje in mu postopoma zagnali podsisteme ter preverjali njegovo zdravje," je dejal.

Kasneje bodo kalibrirali senzorje ter analizirali, kaj vidi z multispektralno kamero in videom visoke ločljivosti. Zagon in kalibracijo senzorjev bodo predvidoma končali po treh mesecih, nato sledijo tehnološke demonstracije. V naslednjem letu pa še aplikacije daljinskega opazovanja Zemlje za kmetijstvo, gozdarstvo, urbanizem in pomorski promet.

Slovenska satelita sta sicer del prvega preizkusa koncepta za odprave malih vesoljskih plovil, imenovanega Small Spacecraft Mission Service (SSMS). Po Krambergerjevih besedah je to potrditev, da so na pravi poti z velikostjo satelita in tehnologijo, ki jo imajo. "Smo prepričani, da smo še vedno ujeli pravi val razvoja," je dejal.

Podobno je menil Rodič. "Predvsem se je potrdilo, da je bila naša strategija razvoja na področju mikrosatelitov, ki smo jo začrtali pred več kot desetimi leti, pravilna, tako da smo se lahko uvrstili v pionirsko odpravo Evropske vesoljske agencije," je poudaril.

Direktor podjetje Arianespace, ki je izvedlo izstrelitev, Stephane Israel je današnjo izstrelitev na Twitterju označil za uspeh. "S sistemom za odprave malih vesoljskih plovil (...) smo dobro opremljeni za potrebe rastočega trga malih satelitov," je dodal.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord