Janez Janša: "V ospredje postavljamo tisto, kar nas združuje in povezuje!"

3. 3. 2020, 09:55 | Aktualno | Vir: STA

                            Janez Janša: "V ospredje postavljamo tisto, kar nas združuje in povezuje!" (foto: Nebojša Tejić/STA) Nebojša Tejić/STA

Stranke prihodnje vladne koalicije v ospredje postavljajo tisto, kar jih združuje in povezuje, je ob predstavitvi smernic za oblikovanje nove vlade pred današnjim glasovanjem o mandatarski kandidaturi v DZ dejal prvak SDS Janez Janša. Med programskimi cilji je izpostavil debirokratizacijo, decentralizacijo in ustanovitev demografskega sklada.
 

Po Janševih besedah so stranke prihodnje koalicije v koalicijski pogodbi izhajale iz aktualnega položaja v Sloveniji oziroma dejstva, da je dosedanji premier Marjan Šarec s svojim odstopom povzročil vladno krizo. Po Šarčevem odstopu so se SDS, SMC, NSi in DeSUS dogovorile o novi koalicijski pogodbi za blaginjo Slovenije, ki bo temelj vladnega programa. Tega bo Janša, kot je napovedal, podrobneje predstavil, ko bo predložil ministrsko listo.

Spomnil je na dejstvo, da sta pred novo vlado le dobri dve leti mandata. Zato so v ospredje postavili tisto, kar jih združuje in povezuje, na aktualne izzive pa bodo poskušali iskati soglasje. Pri tem je napovedal, da bodo k oblikovanju rešitev povabili tudi opozicijo in poslanca narodnih manjšin.

Vsi, ki so po zadnji vladni krizi "to roko že sprejeli, v bistvu ponavljajo veličino korakov tistih, ki so leta 1990 pred usodnim zgodovinskim plebiscitnim glasovanjem Slovencev za samostojno Slovenijo pomagali graditi takratno enotnost naroda, brez katere bi danes namesto vas odločali v neki drugi prestolnici. Naša vrata za sodelovanje v skupno dobro ostajajo odprta tudi za vse ostale. Mi nikogar ne izključujemo," je dejal ob koncu predstavitve.

Kot temeljno izhodišče programskih smernic nove vlade je izpostavil, da Slovenija zmore več od tega, kar trenutno izkazuje.

Med področji, ki jih je po njegovem mnenju mogoče urediti brez finančnih vložkov, je navedel debirokratizacijo in decentralizacijo. Prepričan je, da je z debirokratizacijo možno bistveno pospešiti splošni razvoj v državi. "Imamo del administrativnega dela javnega sektorja, ki zaposluje preveč ljudi, tudi kakovostnih kadrov, po drugi strani pa teh primanjkuje v gospodarstvu in jih iščejo z lučjo pri belem dnevu. Tukaj je nujno potrebna določena prerazporeditev," je dejal. Znova je izpostavil tudi preveliko število predpisov.

Zaradi centralizma pa je Slovenija po njegovih besedah v stanju, ki škodi ne samo obrobju, ampak tudi centru, Ljubljana se denimo duši v prometu. Koalicija bo vse nove institucije postavila izven centra, v nadaljevanju pa bi bilo treba že obstoječe razseliti po državi, je ocenil. Opozoril je tudi, da še vedno nimamo pokrajin.

Med premiki, ki zahtevajo obsežna finančna sredstva, je omenil ustanovitev demografskega sklada, v katerega se bo preneslo državno premoženje, da se bo tam plemenitilo. "Tukaj so rezerve in treba se je organizirati v smer, da te rezerve izkoristimo," je prepričan. Ob tem je priznal, da problemov, povezanih z demografsko sliko, ni možno rešiti v enem mandatu.

Napovedal je tudi ustvarjanje okolja za gospodarski razcvet.

Dotaknil se je še vprašanja migracij in poudaril, da je tisti, ki pride k nam, če ga povabimo, dobrodošel, enako če je v težavah in mu pomagamo. "Vendar ne more pričakovati, da bomo mi sprejeli njegove navade, njegov način obnašanja, njegovo kulturo, ampak upravičeno pričakujemo, da bo on sprejel našo".

Opozoril je tudi, da je v državi, ki ima javno zdravstvo in javno šolstvo, potrebna konkurenca, ki zagotavlja kakovost. Zagotovil je, da Slovenija nikoli ne bo javnega zamenjala s privatnim sistemom, a dodal, "da ne en, ne drugi sistem ne bosta delovala, če bosta samoumevna, če ne bo nobene konkurence in možnosti izbire".

Problemi v zdravstvu so po njegovih besedah rešljivi, ampak ne brez tega, da se tam vzpostavi red, in ne brez tega, da se dogradi plačni sistem. In to velja še za nekatere druge podsisteme, je dodal. Pri tem je izpostavil, da poleg visokokvalificiranih strokovnjakov v tujino odhajajo tudi visoko donosna podjetja, ki bodo, če v prihodnosti ne bodo imela doma konkurenčnih pogojev, odhajala še bolj.

Poleg tega bo v prihodnosti po njegovi oceni potrebno višanje višanje prispevnih stopenj, tako za zdravstvo, kot za oskrbo starejših. "Ampak to višanje bo šlo mimo neopazno, če bomo ustvarjali več, če bo gospodarska rast velika, če bomo odpravil vse te ovire," je dodal.

Na koncu se je dotaknil tudi vprašanja varnosti in ocenil, da trenutna sestava ni sposobna zagotavljati obrambe države in "če bo šlo tako naprej, čez dve leti niti blefirati ne bomo več mogli. Zato je vsaj začasna odmrznitev vojaške obveznosti nujna."

Kar zadeva mednarodne izzive, je izpostavil prihajajoče vodenje Sveta EU. Ocenil je, da je brexit za EU strateška katastrofa in da zdaj v Evropi preprosto ni čas za eksperimente. Opozoril je tudi, da se krepi pritisk večjih držav na spremembo načina odločanja v uniji. Lizbonska pogodba pa daje tudi manjšim državam članicam možnosti, da si enakopravnost izborijo, še posebej, če so dovolj spretne in če so se sposobne povezovati s tistimi, ki imajo podobne interese.

Povedal je še, da dobiva opozorila tudi iz dosedanjih vladnih krogov, da v sprejetih proračunih za letos in naslednje leto zeva nekaj stomilijonska luknja, a ocenil, da so težave rešljive.

DZ bo danes, dober mesec dni po padcu vlade Marjana Šarca, razpravljal in na tajnem glasovanju odločal o kandidatu za novega predsednika vlade Janši. SDS, SMC, NSi in DeSUS, ki so minuli teden podpisale koalicijsko pogodbo, javno obljubljajo dovolj glasov za Janševo izvolitev, s čimer bi ta dobil tretji premierski mandat. Za izvolitev novega mandatarja je potrebnih najmanj 46 glasov. Glasovanje je tajno.