Janša: Zaradi novih različic virusa dilema, ali ukrepati glede na predviden načrt ali za krajši čas zaustaviti javno življenje

1. 3. 2021, 13:34 | Aktualno | Vir: STA

                            Janša: Zaradi novih različic virusa dilema, ali ukrepati glede na predviden načrt ali za krajši čas zaustaviti javno življenje (foto: Bor Slana/STA) Bor Slana/STA

Premier Janez Janša je na seji DZ pojasnil, da se zaradi novih različic koronavirusa, ki so bile odkrite tudi pri nas, postavlja dilema, ali ukrepati glede na predviden načrt ali za krajši čas zaustaviti javno življenje. Obenem pa je pojasnil tudi, da iščejo možnosti za obiskovanje šole za tiste dijake, ki se še vedno šolajo na daljavo.
 

Poslanka Anja Bah Žibert (SDS) je v okviru poslanskih vprašanj na današnji seji DZ predsednika vlade vprašala, ali načrtujejo še kakšne ukrepe v povezavi z epidemijo covida-19 v Sloveniji. Ob tem je Janša med drugim pojasnil, da stroka v teh dneh preverja morebitne alternative pri ukrepih v nekaterih dejavnostih, med drugim tudi na področju srednjih šol.

Kot je dejal, bodo preverili, ali je možno ob določenih ukrepih doseči, da bi lahko že v oranžni fazi vsaj deloma, morda izmenično po dnevih ali tednih omogočili šolanje v šoli tudi za dijake prvih, drugih in tretjih letnikov. Ti se namreč za razliko od osnovnošolcev in dijakov zaključnih letnikov še vedno šolajo doma in, kot je pojasnil premier, "že mesece niso bili fizično v šoli". O pripravljenih predlogih na tem področju bo vlada odločala v sredo ali četrtek, je napovedal premier.

Druga dilema, s katero se ukvarjajo, ki sicer "še ni za jutri, se pa zna pojaviti", pa je po besedah predsednika vlade povezana z morebitnim hitrim širjenjem novih različic koronavirusa pri nas v prihodnjih tednih. Po njegovih pojasnilih se tu postavlja dilema, ali tvegane stike zmanjševati postopoma glede na predviden semafor ukrepov, ki ga je pripravila vlada, ali ukrepe za krajši čas bolj zaostriti in zaustaviti javno življenje, kot se je to zgodilo v Veliki Britaniji in na Češkem, napoveduje pa se tudi v nekaterih drugih državah.

Kot je pojasnil, tu ne gre samo za strokovno, ampak tudi politično odločitev "glede na to, da to pomeni hudo zaostrovanje, vendar za krajši čas, alternativna pa so daljši omejitveni ukrepi, ki vzdržujejo kapacitete zdravstvenega sistema na robu zmogljivosti". Razmere s kapacitetami so po njegovih besedah trenutno ugodne oziroma boljše kot v preteklosti.

"Medtem ko smo pri številu okužb realno vzeto verjetno bližje rdeči kot oranžni fazi, smo glede kapacitet v zdravstvenem sistemu bližje rumeni kot oranžni fazi in mogoče bomo lahko celo v kakšni od držav v Evropski uniji s temi kapacitetami pomagali, ker prosijo za pomoč v prihodnjih dveh tednih," je pojasnil premier. Obenem pa je opozoril, da se lahko razmere spremenijo in v tem primeru se "bo treba odločiti ali krajši čas hudo zaostrovanje ukrepov ali lovljenje ravnotežja na robu kapacitete našega zdravstvenega sistema".

Glede odnosa ljudi do ukrepov je Janša dejal, da ukrepi v drugem valu niso učinkovali kot v prvem

"Ker se jih ni jemalo resno in se je tudi namerno spodbujalo kršenje". Pri tem je bil kritičen do opozicije, ki je po njegovih besedah nasprotovala nekaterim ukrepom.

"Dejstvo je, da virus nima politične barve. Virus se širi po svojih zakonitostih, ali to priznavaš ali ne priznavaš, to virusa ne zanima," je dejal. Pri tem je poudaril, da je cena zaustavljanja virusa premo sorazmerna z angažmajem večine. "Večja je večina, ki se angažira za zaustavljanje, nižja je cena, milejši so lahko ukrepi," je pojasnil. Po njegovih besedah so tako nekatere stvari lahko sproščene in se opravljajo, če deležniki opravljanje jemljejo resno in se držijo ukrepov. A to se ne dogaja, je dejal in kot primer navedel sobotno gnečo na spodnji postaji žičnice na Krvavec.

Janša je v okviru odgovora na poslansko vprašanje Alenke Bratušek (SAB) o učinkih in posledicah sprejetih protikriznih ukrepov med drugim odgovoril tudi na navedbe o visoki umrljivosti zaradi covida-19 v Sloveniji. Znova je zanikal, da v Sloveniji umre največ ljudi s covidom-19, ob tem pa poudaril, da bodo statistike nekaj veljale takrat, ko bo epidemija končana. Preštevati mrtve prej, preden je epidemija končana, delati statistike in se v zvezi s tem "politično izpostavljati" pa je po Janševem mnenju kratkovidno.

V odgovoru na navedbe Bratuškove je Janša tudi zanikal, da je imela Slovenija šole v času epidemije zaprte najdlje, saj so jih imeli bistveno dlje zaprte že v sosednji Italiji. Prav tako so po njegovih navedbah v različnih državah različni pristopi, zato je vprašanje, ali je šola, kjer gredo učenci v šolo enkrat na teden, sicer pa so doma, zaprta ali odprta. Zatrdil je, da v Sloveniji ni bil izgubljen niti en šolski dan, ker se je ministrstvo za izobraževanje za drugi val organiziralo, da so se lahko vsi učenci in dijaki šolali na daljavo. "Šolsko leto ni izgubljeno in če bo kaj manjkalo, se ga da tudi podaljšati, če je to takšna katastrofa. Mislim, da bodo šolniki navdušeni nad tem in da bodo to z veseljem naredili," je še dodal premier.

Z makroekonomskega vidika se je leto 2020 končalo bistveno bolje od napovedi

Z makroekonomskega vidika se je leto 2020 po besedah premierja Janeza Janše končalo bistveno bolje od napovedi iz spomladi. Pričakuje sicer tretji val epidemije, a tudi, da bomo padec BDP nadoknadili. Na vprašanje Marjana Šarca (LMŠ), ali je pričakovati kakšne varčevalne ukrepe, pa je odvrnil: "Nobenih rezov ne načrtujemo, načrtujemo okrevanje."

Šarec se je v poslanskem vprašanju predsedniku vlade ob današnjem začetku seje DZ zbal, da bi utegnila vlada ob vztrajanju epidemije sprejemati ukrepe, ki bi pomenili reze v prejemke ljudi. A Janša je zatrdil, da takšnih ukrepov ne načrtujejo.

"Lahko rečemo, da se je makroekonomsko leto 2020 končalo bistveno bolje od napovedi iz maja lani in tudi bolje od napovedi Evropske komisije," je dejal. Spomnil je, da se je obseg BDP lani skrčil za 5,5 odstotka, medtem ko je bil padec napovedan za več kot sedem odstotkov. Tudi brezposelnost se je kljub epidemiji lani povečala le za en odstotek. "Trenutno je brezposelnih manj kot 90.000 ljudi, v veliki meri po zaslugi ukrepov, ki jih je predlagala vlada in sprejel DZ," je dejal. Računa, da bo zaradi tega tudi okrevanje hitrejše.

Šarec je, tako kot Alenka Bratušek (SAB), opozoril, da se je vlada za financiranje ukrepov za zajezitev virusa in blažitev posledic epidemije občutno zadolžila. "Zadolževanje smo izkoristili slabo, obrestne mere se že zvišujejo," je dejal Šarec, Bratuškova pa je dejala, da je Slovenija, odkar jo vodi ta vlada, zadolžena kot še nikoli.

Janša je odgovoril, da je lani izposojeni denar šel ljudem in gospodarstvu za ohranjanje delovnih mest. Zadolžitev je nižja od povprečja območja evra in zelo poceni. "Izdali smo celo obveznice z negativno obrestno mero, kar pomeni, da bodo davkoplačevalci vrnili manj, kot smo si izposodili," je dejal.

Poslanec Zmago Jelinčič (SNS) je Janšo opozoril, da je gostinstvo ena najbolj prizadetih panog v epidemiji, medtem pa se ljudje, željni druženja, zbirajo po garažah brez mask in drugih zaščitnih ukrepov. Kdaj se bodo odprli gostinski lokali, je vprašal in predlagal, naj se najprej odprejo terase gostinskih lokalov, prepoved gibanja v nočnem času pa zamakne na 22. uro.

"Le od nas je odvisno, kako hitro bodo terase odprte," je odgovoril Janša in dodal, da niso odprte gostilne v nobeni državi, kjer je povprečno število okužb podobno kot pri nas. Vlada je sicer razmišljala, da bodo lahko v regijah z boljšo epidemiološko sliko lahko postopoma sproščali omejitve na področju gostinstva in obalno-kraška regija, ki je bila v prvem valu najboljša, bi morala biti prva.

Ocenil je, da smo nekje v stagnaciji na izhodu iz drugega vala. Britanski sev je praktično povsod po Evropi, "uspešno" smo uvozili južnoafriško različico virusa. Janša je zato opozoril, da moramo biti pripravljeni na tretji val, le od nas pa je odvisno, kako hud bo. "Tveganja v smeri prehitrega odpiranja pač niso na mestu," je dodal.