Javno pismo z opozorilom o škodljivosti predlaganih sprememb medijske zakonodaje

14. 7. 2020, 14:20 | Aktualno | Vir: STA

                            Javno pismo z opozorilom o škodljivosti predlaganih sprememb medijske zakonodaje (foto: profimedia) profimedia

Člani Slovenskega centra Pen, Foruma za demokracijo in še nekateri posamezniki v javnem pismu opozarjajo na predlog škodljivih in nesprejemljivih sprememb medijske zakonodaje, ki zadevajo ključne medije. Po njihovem mnenju predlogi sprememb kažejo zelo jasno težnjo vladajoče politike po podreditvi in obvladovanju teh ključnih medijev in STA.

Kot opozarjajo, bi s predlogom zakona Radioteleviziji Slovenija (RTVS) odvzeli osem odstotkov oz. okrog 6,7 milijona evrov, z izločitvijo sistema Oddajniki in zveze še dodatnih okrog 7,5 milijona evrov, kar bi zagotovo imelo nepopravljive posledice za programe RTVS, ki so za mnoge državljanke in državljane najbolj pomembni.

"S tem ne mislimo predvsem na dnevnoinformativni program, za katerega je politika najbolj zainteresirana in ga tudi želi obvladovati. Mislimo predvsem na kulturne, poljudnoznanstvene in izobraževalne programe, programe za otroke in mladino, dokumentarne programe, programe za manjšine in regionalne programe, večino katerih v Sloveniji pripravlja in posreduje samo javna RTVS," so navedli. Napovedani drastični poseg v dohodek RTVS bi pomenil nepopravljivo programsko osiromašenje, so prepričani.

Poudarjajo, da je RTVS izjemno pomembna nacionalna kulturna in umetniška ustanova, ki s svojimi lastnimi orkestri, pevskimi zbori, založbo, arhivi in dokumentacijo ter v sodelovanju z drugimi slovenskimi kulturnimi in umetniškimi ustanovami ustvarja in ohranja nacionalno glasbeno, filmsko in dramsko produkcijo, nenazadnje pa je pravzaprav edina medijska organizacija v Sloveniji, ki sistematično skrbi za temelj naše identitete, to je slovenski jezik.

Ob tem menijo, da "smo že tako ali tako priče demontaže neodvisnosti RTVS kot edinega javnega servisa na tem področju, zlasti ob dejstvu, da vsaka vladajoča politika lahko po svoji volji oblikuje večino v programskem svetu RTVS".

Opozarjajo, da bi večji del sredstev, ki bi jih vladajoča politika s temi spremembami odvzela RTVS, razdelila komercialnim medijem in, kot je sklepati, tudi strankarskim oziroma medijem pod vplivom posameznih strank.

S predlaganimi spremembami se napoveduje tudi bistven poseg v politično in strokovno neodvisnost STA, navajajo.

Opozarjajo tudi na nedopustno kratek rok za javno razpravo o predlaganih zakonih, ki naj bi se končala do 15. julija in potemtakem trajala le štiri delovne dni, čeprav zakon predpisuje, da mora javna razprava trajati najmanj mesec dni. Povrhu pa je bila ta javna razprava razpisana tik pred koncem tedna v času počitnic, dopustov in epidemije.

Člani in članice Slovenskega centra, Foruma za demokracijo in ostali podpisniki pozivajo državljanke in državljane, naj se postavijo za največjo kulturno institucijo v državi, ki bogati naš vsakdanjik z urami in urami kakovostnih programov že leta, a bi jo udejanjene zakonske spremembe potisnile v brezizhoden položaj, v katerem bi najbolj trpele prav vsebine, ki jih edina v državi zagotavlja RTVS.

Poleg tega pozivajo ministrstvo za kulturo in vlado, naj te predloge umakne in v sodelovanju s stroko čim prej pripravi gotovo potrebne, a smiselne spremembe medijske zakonodaje primerne času, v katerem živimo, predvsem pa bistveno drugačne od sedanjih spornih predlogov, ki ne skrivajo teženj po avtoritarni ureditvi medijskega prostora v Sloveniji, so še zapisali v javnem pismu, pod katerega se je podpisalo 213 posameznikov in društev.

Na predlog sprememb medijske zakonodaje se je odzval tudi predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc s pismom predsednikom parlamentarnih strank in poslancem. Opozoril je, da bi sprejetje predloga lahko vodilo v "brisanje nacionalnega interesa v medijih in v kulturi ter vzpostavitev neposrednega političnega nadzora". Obenem gre po njegovem mnenju za nove delitve skupnega kulturnega in medijskega prostora, ki škodijo slovenski družbi.

Zapisal je, da brez urejenega medijskega področja v prihodnje težko pričakujemo krepitev demokracije ter razvijanje odprte in ustvarjalne družbe. RTVS namreč ni le medij z informativnim programom, je tudi največja kulturna ustanova z razširjenim programom lastnih vsebin iz različnih področij. Dodatni rezi v financiranje bodo lahko pomenili celo konec prav za te programe, s čimer ne bo oškodovana le RTVS, temveč tudi slovenska kultura in slovenski državljani, je opozoril.

Vlada bi se morala zavedati, da je RTVS ena izmed redkih oporišč kulture, ki bo v prihodnje razvijala in utrjevala slovenski jezik in kulturo ter s tem nacionalno identiteto, je dodal Merc. Ministrstvo za kulturo in vlado je zato pozival, naj pripravita tak medijski zakon, ki bo upošteval osrednjo funkcijo javnih medijev, ki je ohranitev in razvoj slovenskega jezika, slovenske kulture in pluralne družbe. Obenem je predlagal, naj spremembe zakonodaje odložijo na obdobje, "ko slovenska družba ne bo več tako razdeljena, žrtev poenostavljanj, podpihovanj sovraštva in potopljena v kolektivno nevednost svoje polpretekle zgodovine".