Kajfež Bogatajeva: Na podnebne spremembe smo obsojeni, z njimi se moramo naučiti živeti

Znanstveniki v danes objavljenem poročilu med drugim ugotavljajo, da bo povprečna globalna temperatura ozračja že okoli leta 2030 glede na predindustrijsko dobo višja za 1,5 stopinje Celzija. Gre za najresnejše opozorilo doslej, da svetu in človeštvu grozijo katastrofalne naravne nesreče.

Kajfež Bogatajeva je ob tem izpostavila, da gre za poročilo, ki je nastajalo šest let in gre tako za konkreten izbor znanstvenih spoznanj s tega področja.

Samo poročilo ima, kot je pojasnila, tri dele. Prvi govori o tem, kaj vse se je v tem obdobju že zgodilo. Po ocenah klimatologinje je šlo za zelo drastične spremembe ne samo temperature, ampak tudi vodnega cikla v zvezi z močnimi nalivi in sušnimi obdobji. Imamo tudi obsežne spremembe v zmrznjenem delu planeta, to se pravi v ledenih kapah, arktičnem ledu, ledenikih in permafrostu. Spremembe so tudi v oceanih, kar je po oceni Kajfež Bogatajeve še najbolj zaskrbljujoče. Oceani so se zelo ogreli, njihova kislost se je povečala, biološki procesi že tečejo drugače, je pojasnila.

"To poročilo prvič ugotavlja, da so te spremembe povsod. Torej ni prizadeta samo Evropa ali nekateri deli sveta. Ni več koščka sveta, ki se ne bi spremenil," je opozorila.

Drugi del poročila govori o tem, kaj se nam lahko zgodi v prihodnosti. Projekcije so sicer modelske in temeljijo tudi na bodočem razvoju družbe. Oblikovanih je okoli pet scenarijev, tudi bolj trajnosten, ki bi ga lahko dosegli, če bi se takoj odpovedali fosilnim gorivom in spremenili potrošniške navade. Najbolj optimističen scenarij bi tako vodil v ogrevanje do samo dve stopinji Celzija do konca stoletja.

Družba, ki bo še naprej temeljila na fosilnih gorivih, pa se lahko sooči z globalnim dvigom temperatur do štiri in več stopinj, je opozorila. To je sicer še odprto, se pa to okno možnosti časovno zožuje. "Če v naslednjih desetih letih ne začnemo delati korakov, je potem skoraj zamujeno," je poudarila.

Celoten svet bi pri tem moral storiti podobne korake, kot si jih je zadala EU

"Optimizem tukaj je, da se. Ni zamujeno, čeprav bi rekla, da je treba resnično začeti takoj," je optimistična Kajfež Bogatajeva.

Tretji del pa predstavljajo vedno večja tveganja, tudi za večje spremembe. Obstaja možnost, da smo že presegli kakšen prag, kjer nas lahko v zelo kratkem času čakajo nenadne spremembe. Tveganje za te se povečuje, je sicer zelo majhno, a imajo lahko denimo zaustavitev zalivskega toka, izumiranje gozdov zaradi suš ali bistveno hitrejše taljenje Antarktike ogromne posledice.

"Mene s stališča znanosti najbolj skrbi to zadnje, da se nam lahko zgodijo neke točke preloma, ko ne samo da ne bo poti nazaj, ampak bodo spremembe hitre in nepovratne," je dejala. To je tudi eno izmed sporočil poročila IPCC. Gre za procese, ki smo jih sprožili in ki se ne morejo povrniti v prvotno stanje prej kot v par tisoč letih ali pa vsaj par stoletjih. "Smo obsojeni na podnebne spremembe in moramo z njimi živeti," je bila jasna.

Kar se tiče samega vpliva napovedanih sprememb na Slovenijo, lahko pri nas že opazimo, kaj nas čaka

Vročinski valovi so nekaj, kar bo prizadelo vsakega Slovenca, ne samo kot človeka, ampak tudi z vidika poljedelstva, zdravja in turizma. Vedno več bo tudi poplav, suš in zelenih zim. Predvsem suše so po besedah klimatologinje bolj nova zadeva v Sloveniji in nanje nismo nikakor pripravljeni.

"Te spremembe v vodnem ciklu se mi zdijo pomembne za Slovenijo tudi zato, ker nimamo nobene tradicije varčevanja z vodo ali pa upravljana z vodami. Zelo smo bili razvajeni," je opozorila.

Slovenijo in državljane čakata dva obsežna projekta. Prvi je, da se znebimo fosilnih goriv oziroma zmanjšamo ogljični odtis. Drugi del, ki pa je po mnenju Kajfež Bogatajeve pri nas drastično zanemarjen, pa je prilagajanje na to, kar že imamo in kar nas čaka.

"Tudi če se zdaj začnemo vsi voziti s kolesi, se bodo podnebne spremembe še vedno dogajale in nanje se moramo prilagoditi," je bila jasna. Potrebni bodo prilagoditveni ukrepi, kot je primerno obnašanje ob vročinskih valovih in protipoplavna zaščita, pa ne v obliki zidov, ampak v obliki izseljevanja ljudi s poplavno ogroženih območij.

V kmetijstvu se bo treba pripraviti na visoke temperature, nove škodljivce, spremembe pri pridelavi pridelkov. Zdravstvo se bo moralo pripraviti na nova vročinska stanja, nove bolezni. "Covid je mogoče še nič v primerjavi s tem, kaj nam lahko podnebne spremembe še prinesejo. Pa nimamo načrtov, nimamo izobraženih zdravnikov v tej smeri," je opozorila. Prilagoditve bodo potrebne tudi v turizmu.

"Tega se pri nas nekako sploh ne lotevamo, pa bi se morali - tako na državni ravni kot na osebni ravni. Konec koncev država mene in moje hiše ne bo zaščitila pred poplavo ali točo. Moram se sama obnašati zaščitno, pogledati, kje me je vreme že prizadelo, in računati, da bo to samo še bolj pogosto," je še povedala Kajfež Bogatajeva.

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ