Kako pravilno ravnati v primeru potresa (navodila uprave za zaščito in reševanje)

Zgodovina močnejših potresov v Sloveniji

29. 12. 2020, 14:32 | Aktualno

                            Kako pravilno ravnati v primeru potresa (navodila uprave za zaščito in reševanje) (foto: Shutterstock) Shutterstock

Slovenija leži na potresno nevarnem območju, zato je potrebno, da smo prebivalci podučeni o tem, kako ravnati med potresom in po njem, na spletni strani navaja uprava za zaščito in reševanje.

Najboljšo zaščito pred potresom sicer omogoča stavba, ki je bila zgrajena in kasneje vzdrževana po načelih potresno odporne gradnje. Pomembno je, da vsako gospodinjstvo določi varna mesta, kamor se ljudje med potresom lahko zatečejo. Gre za mesta pod trdnimi mizami, med podboji vrat in ob notranjih nosilnih stenah. Med potresom se je pomembno izogibati zunanjim in predelnim stenam, dimnikom in opekam, večjim steklenim površinam, velikim omaram in mestom, od koder lahko padejo stropna razsvetljava in težki predmeti. 

Kot piše uprava za zaščito in reševanje, je pomembno, da med potresom ostanete mirni, prekinete svoje dejavnosti in ustrezno ukrepate. "Med potresom ne tecite iz stavbe! Ne uporabljajte dvigala ali stopnic in ne skačite skozi okna," so zapisali. Priporočajo tudi, da si zaščitite glavo.

V primeru, da se med potresom nahajate na prostem, se morate izogibati stavbam, zidovom, drevesom, telefonski in električni napeljavi, ulični razsvetljavi, prometni signalizaciji, daljnovodom, nadvozom, podvozom, mostovom in predorom, rečnim brežinam in obalam. Za varnost med potresom na domu lahko med drugim poskrbite tudi tako, da omare pritrdite na steno, velike in težke predmete postavite na nižje police ter postelje umaknete od oken, predelnih sten in visokega pohištva.

Zgodovina močnejših potresov v Sloveniji

Na območju Slovenije sta bila podobna silovita potresa 6. maja 1976 zvečer v Posočju in 12. aprila 1998 v Zgornjem Posočju. Prvega so čutili prebivalci v polmeru okoli 570 kilometrov, vse do Švice, južne Nemčije in Poljske, Češke in Madžarske, najhujšo škodo pa je na Slovenskem povzročil v Breginjskem kotu, Kobaridu in Tolminu, kjer je ponekod kar 80 odstotkov prebivalcev ostalo brez strehe nad glavo. Drugi pa velja za enega najsilovitejših potresov 20. stoletja z žariščem na ozemlju Slovenije. Njegova magnituda je bila 5,6, največji učinki pa so dosegli od VII. do VIII. stopnjo po EMS, so navedli na Arsu.

Hrvaško stresel močan potres magnitude 6,3, nuklearno elektrarno Krško preventivno ustavili