19. 5. 2008, 19:26 | Vir: Playboy

Kako se mi je prikazala (Brandova) Marija

Gen Nishino

Včasih sem že po izmenjavi prvega pogleda z žensko prepričan, da bi šla takoj ali ob prvi pravi priložnosti z menoj v posteljo. Dobra osvajalska tehnika je pomembna za prodor do ženskega srca, od koder je kratka pot do nenadoma ščemeče in brenčeče čebele med nogama, vendar pa bi se morali moški, tudi tisti, ki se imajo za največje fukače, sprijazniti s tem, da so sami le del igre, ki jo vodi – od prvega nasmeha do prve penetracije – ženska.

Res je, da sem se tu in tam tudi motil, skratka, da sem šel s trdim spat, čeprav sem mislil, da mi ne bo treba, kot je res tudi, da se mi je kar nekajkrat zgodilo, da sem zgrešil ta dragoceni pogled. Zgodilo se mi je celo to, da sem si kakšne ženske vroče želel, pa ji tega nisem prav z ničimer pokazal, ker sem bil trdno prepričan, da nikoli nikjer ne bi šla v posteljo z drugim kot s svojim fantom ali možem. Zakaj bi zapravljal čas?

Nikoli ne bom pozabil, na primer ... kako ji je že bilo ime, aha, že vem, ki sem jo oboževal z razdalje, nežno, milo, predano svojemu »zaročencu«. Držala se ga je, kot bi bila zraščena skupaj. Njena nežnost, milina in predanost so bile v nasprotju z njeno fukohotno postavo in fukovabno hojo, ki me je – uporabil bom tujko, s katero najlaže opišem svoje občutke – izbezumljala.

Ne trdim tega, da me je spravljala ravno v norost, vendar pa sem bil nor nanjo. S pogledi sem božal njene dolge goste skodrane nemirne lase, s katerimi me je spominjala na filmsko ljubezen iz najstniških let, Marijo Schnider iz Zadnjega tanga v Parizu, ki ji ga je Marlon Brando – brez najmanjše potrebe, res pa s pomočjo masla – vtaknil v rit, kar je, mimogrede, nekaj – priznam, tudi če boste rekli, da sem nesofisticiran fukač – kar me ni nikoli zanimalo. Tudi njene obline so me spominjale na Žnidarjevo.

Domneval sem, da ji je podobna tudi med nogama, kjer je imela Žnidarjeva, podobno kot nekoč Madonna, nekaj podobnega kateri od lasulj Tine Turner. Pravzaprav sem, če se dobro spomnim, kar precej trpel, ker sem se bal, da je ne bom nikoli pofukal, božal njenih razkošnih bohotnih prsi, mesil njenih napetih ritnic, raziskoval njenega mednožja, občudoval njene golote ...

Potem pa sem bil nekoč povsem slučajno na obisku pri znancu – znanem glasbeniku, ki se mi je vedno rad hvalil s svojimi osvajalskimi pohodi. Ker sva bila pred tem v lokalu, v katerem sta bila tudi Jadr... ops, skoraj bi vam razkril njeno resnično ime, in njen zaročenec, in ker sva zvrnila kar nekaj jackov, kar je zanesljiva iztočnica za moške pogovore in bahanje o ženskah, je beseda nujno nanesla tudi na njo.

Nič drugega nisem rekel kot to, da je super bejba, ko se je moj gostitelj zadovoljno zarežal, se dvignil, stopil proti knjižni polici in potegnil na dan manjši foto album. Brez besed ga je postavil na mizo pred menoj in se še naprej režal, kot bi ravnokar izvedel, da je zadel milijone na loteriji in dejal: »Poglej!«

Pogledal sem in imel kaj videti. Na posnetkih je bila ... bil sem čisto paf ... ona, brez zaročenca in čisto gola. Ne samo to. Na več posnetkih je imela nogi tako narazen, da jih ne bi mogla imeti bolj. Roki sta mi zadrhteli, kurac pa se mi je začel polniti z nadzvočno hitrostjo. Vse, kar sem pričakoval, je bilo res. Med nogama je imela prelepo pizdo, ki me je tako rekoč zaslepila.

Kar nekaj časa je moralo miniti, da sem videl tudi razkošni težki okrogli dojki, sredi katerih sta se bahali orjaški bradavici, in še dalj časa, da sem v ozadju fotografij prepoznal kavč, na katerem je sedel moj gostitelj, ki mi je rad – s kar precej zavisti – govoril, da bi, če bi izgledal kot jaz in bil to, kar je on, lahko pofukal na tisoče žensk, pa se je moral zadovoljiti s »samo« nekaj sto. Številke? Komu mar številke! Zgodi se, da je en sam fuk bolj nepozaben kot deset novih črtic na kurcu.

Kje sem že ostal? Aha, z odprtimi usti in očmi sem občudoval čudovito mednožje Marijine dvojnice. Na vprašanje, ali je moj gostitelj obiskal ta prelepi kraj, so odgovorile zadnje fotografije. Nežna, mila in predana se je pustila fotografirati na njegovem kurcu. Bila je pohotno nasmejana.

»Bila je pijana kot krava,« je bil gostiteljev komentar. Nehvaležneš. Namesto da bi bil do konca življenja hvaležen bogovom in vsak dan zmolil en očenaš, jo primerja s kravo. Bik! Bil in ostal.

Kako? Ali sem jo? Ne. Niti poskušal nisem. Vsakič ko sem jo srečal, se mi je v mislih prikazal režeči znanec. Neumno, vem, vendar si nisem več želel ženske, ki je bila v postelji z njim. Tudi moške je včasih težko razumeti ...

Kar nekaj let je minilo od takrat, kurčeva lakota pa ne, čeprav sem srečal krotilko, ki ga hoče samo zase. So obdobja, ko je povsem sprijaznjen z usodo in ti živiš mirno, brez preganjavic, laži in ti ne zastane srce vsakič, ko pozvoni tvoj mobitel, pa se ti prikaže nova Žnidarjeva Marija. Njen pojav me je v nekaj sekundah vrnil v preteklost. Druga za drugo so se mi odpirale gole Jadr... ops ... podobe.

Ni se prikazala sama, kot se to Marijam navadno dogaja. Ob sebi je imela moškega, moža, čednega mladega mišičastega bogatega orjaka, ki mu ne manjka nič, razen precej las na glavi. Kaj storiti? Najbolje nič. Najbolje seveda ni vedno najbolje. Pa tudi že med izmenjavo prvega pogleda – pa sem spet na začetku zgodbe – sem imel občutek, da bi šla takoj ali ob prvi pravi priložnosti z menoj v posteljo, čeprav sem ji hitro povedal, da imam doma ženo in štiri prelepe otroke, ki jih obožujem. Tudi fotografije mojih lepotcev in lepotic sem ji pokazal. Občutek sem imel, da se je potem, ko je izvedela, da sem poročen oče veliko otrok, še bolj zanimala zame, kar ni nelogično – najbolj varne so kratke, vroče avanture med resno vezanima moškim in žensko. Kakorkoli že, ona je dejala, da je že veliko slišala o meni.

»Upam, da si slišala kaj lepega,« sem ji dejal.

»Same lepe stvari,« je rekla in zapeljivo našobila sočne ustnice na zelo mladostnem obrazu, ki so ga obdajali gosti nemirni temni skodrani lasje.

Resnici na ljubo se je med prvim srečanjem – na duhamornem stoječem sprejemu – spogledovala z vsemi moškimi v družbi, vendar pa se med pogovorom ni nobenega toliko dotikala kot mene. Uro po tistem, ko sva si segla v roke, sem vedel, da ima trdi dojki in čvrsto rit. Leva dojka na bicepsu, desna ritnica na stegnu in tako naprej ... saj veste, kako je s tem.

Vedno se seveda lahko zmotiš in vidiš nekaj, česar ni. Dober trik na takšnih srečanjih, če želiš preveriti, ali ima kakšna bejba zaradi tebe mokro in otečeno čebelo, je, da večkrat zamenjaš skupino, s katero se pogovarjaš. Če ima med nogama zaradi tebe manjšo povodenj, bo kmalu našla pot do tvoje nove skupine. Druge, tretje, četrte ... Sam sem jih tisti večer zamenjal najmanj sedem in prav vsakič je prišla v isto skupino, čeprav je bil na sprejemu tudi njen postavni mladi mož (najbolj plešast je bil spredaj).

Naključje? Ne, ne, takšnih naključij ni. Bejba, recimo, da ji je ime Monika, je nekaj hotela in bil sem prepričan, da vem, kaj hoče. Vprašanje je bilo samo eno: preveriti, ali imam prav, ali ne preveriti? Priložnost redko kdaj pride sama. Največkrat jo je treba ustvariti. Jo ustvariti ali ne? Po štirih sprejemih v dobrega pol leta, med katerimi sem, kar zadeva Moniko, doživljal neke vrste občutek deja vuja, je postala tako rekoč moja senca, kljub svojemu možu in moji ženi.

Čeprav sem si Moniko že tako želel, da sem z velikimi težavami držal roke pri sebi, ko sta ji med živahno pripovedjo drhteli veliki dojki in se ji je tresla svetovna rit, sem odlašal s kakršnokoli konkretno potezo. Dogovarjala sva se, da se bova dobila na kavi, pa se nisva. Nekaj nedoločljivega me je držalo nazaj. Misel na posledice filmske Usodne privlačnosti? Morda. Verjetno. Nekaj v njenih očeh je izžarevalo nevarnost. A kako naj to razložim zaslepljenemu kurcu, ki je imel rad nevarnosti?

Kakorkoli že ... Dva meseca se nisva ne srečala ne slišala. Zato je bilo novo srečanje – uganili ste, zgodilo se je na sprejemu – toliko bolj naelektreno. V primerjavi s prejšnjimi sprejemi mi je zdaj veliko hitreje sledila iz skupine v skupino. Iz njenih pogledov je bliskala pohota. Iz mojih očitno tudi, saj mi je nenadoma po izmenjavi zelo dolgega pogleda zašepetala:

»Kurac ti gleda iz oči. Vame.«

Nisem umaknil pogleda.

»Če hočeš fukat, pridi z menoj,« je dejala. Pogledal sem naokrog in takoj je vedela, da s pogledom iščem njenega moža. Odkimala je, češ, ne meni se zanj, kar me v tistem trenutku ni več skrbelo, ker se je kurac delal vse bolj pametnega. Z drugimi besedami – šel je za njo in jaz sem šel z njim. Hodnik levo, hodnik desno, druga vrata desno se zapro za nama ... Prvič sva sama. V ozračju je nenadoma visoka napetost. Nasmeh z njenih ustnic izgine. Na pol odprte so. Zadrhtijo. Ugrizne spodnjo ustnico.

Trenutek pozneje iskra preskoči. Strastno, divje se poljubljava. Najina jezika se agresivno srečujeta in lovita, slina se pretaka iz ust v usta, tresoče roke neučakano raziskujejo telesi, ki hočeta drugo v drugo. Pod prsti čutim njeni napeti čvrsti ritnici. Vlečem jo k sebi, na že nabreklega kurca, in ona se ne brani, ampak nasprotno, miga s spodnjim delom telesa, da bi ga bolj in celega čutila. Še glasneje stoka, ječi, vzdihuje. Roki ji potisnem pod hlačke, na goli napeti čvrsti nemirni in ... najraje bi zarjovel in ji ga nabil. »Ne vem, kaj še čakaš.« To reče in mi hiti odpirati zadrgo, pod katero gomazi v pričakovanju osvoboditve.

»O, ne, o ja,« slišim reči samega sebe, ko mi roka zdrsne pod njene hlačke in z njo pokrijem njeno meseno mednožje, pokrito z gostim vročim krznom. Njeno sramje je nabreklo, odprto, poplavljeno. Zaradi novega navala krvi svobodni kurac agresivno dvigne glavo in se požene iz spodnjic.

»Ojoj, koliko mesa! Kako je debel. Tako rada imam debele ... takšne, da mi napolnijo pizdo do zadnjega kotička,« momlja Monika, očitno navdušena nad hitrostnim drkanjem. Kljub temu vztrajam pri umirjenem ritmičnem odkrivanju njenega veličastnega spolovila.

»Ti je všeč ... moja ... pička? Jo dobro čutiš,« jo zanima, očitno ponosna na svoj mogočni organ, medtem ko nekoliko manj besno obdeluje kurca. Izvijem se ji iz čvrstega prijema in pokleknem pred njo, ker moram videti in okusiti, kar čutim pod prsti. Ona se hitro iznebi hlačk, dvigne krilo in se nasloni na pult – šele zdaj vidim, da sva v neke vrste mini kuhinji. Če so kje nebesa, potem so med ženskima nogama, pomislim, ko vidim to umetnino. Rožnato razkošje v temno rjavem krznu.

Monika se razkorači, jaz ji odpiram otekle debele ustnice in s konico jezika zaigram sladko melodijo na njen mali klitoris in globoko vdihnem čarobni vonj njenega vročega dehtečega spola. Pretiravam? Niti malo. Lizal bi jo od tam do večnosti, če me ne bi prijela za lase in odločno zahtevala.

»Kurca hočem, če ne, bom znorela.«

Dvigam se, Monika pa se obrača. Trenutek kasneje mi ponudi svoji okrogli jabolčni ritnici. S komolci se nasloni na pult, se ozre nazaj z motnim pogledom in reče: »Od zadaj mi ga daj. Tako mi najbolje pride.« Še više dvigne ritnici in se razkorači. Spet ji potisnem dlan v mednožje. Vroča je, otekla, mesena, odprta, poplavljena.

»O, ja, ja, ja, drkaj mi jo, še, še,« govori, se ziblje semtertja in drgne pizdo ob vse bolj lepljivo dlan.

»Daj me, daj mi ga, prosim ... ja, ja, jaaaah,« reče, ko ji ga počasi rinem v telo, ko nenadoma z vso močjo sune telo nazaj in je polna. Naslednji trenutek začne divje vrteti, suvati, mešati. Uspe mi jo ujeti za boke, ker hočem porivati tudi sam. Njeni čvrsti ritnici glasno udarjata ob moj trebuh, medtem ko kurac vdira vanjo in se izdira iz nje. »Za joške ... meee ... primi,« nenadoma krikne, si potegne obleko čez glavo, jo odvrže in se na hitro iznebi še nedrčka.

Jezus! Kako sem mogel pozabiti. Roki sta lakotno objeli njeni jedri polni dojki, jih gnetli, vlekli semtertja. Telo je na še močnejše strujanje užitka odgovorilo s še odločnejšimi sunki v njeno telo. Monika je začela še glasneje, še manj kontrolirano stokati, ječati in momljati povsem nerazumne nerazumljive besede in vse hitreje drsati pizdo na kurcu. Vedel sem, da bom vsak čas eksplodiral. Nenadoma je njeno telo obstalo, njena pizda je mogočno stisnila kurca. In še enkrat in še enkrat. Ko ji je vse telo zadrhtelo in so mali prostor napolnili njeni ojojojoji, ki jim ni bilo konca, sem vanjo izstrelil vse, kar sem imel. Tudi če bi hotel, pa nisem, se ne bi mogel umakniti iz nje.

Dihala sva, kot bi pravkar končala maraton. Ko sva se ločila, me je pogledala v oči in se nasmehnila: »Kako si me napolnil! Hvala!« Molče sva se oblekla. Poljubila me je na ustnice in dejala: »Naj se prva vrnem. Počakaj kakšno minuto, potem pa pridi tudi ti.«

Če bi vam povedal, kje vse sva se v naslednjem mesecu dni dala dol, mi ne bi verjeli. Zato vam ne bom. Naj vam povem samo to, da sva se pofukala tudi pri njej doma, ko sem prišel na obisk in je mož skočil »za ovinek« po pijačo. Manj kot dve minuti po tistem, ko sem jo napolnil s semeni, ki jih je vsakič strastno zahtevala, mi je njen prijazni mož točil vino v kozarec.

To je bil enomesečni seksekspres. Enako nenadoma, kot se je začel, se je tudi končal. Ne zaradi mene, čeprav je bilo življenje tisti mesec pod visoko napetostjo in sem se prve dni, ko ni klicala, počutil svobodnega, čeprav sem pogrešal njeno prelepo pizdo. Ko sva se čez dva meseca srečala na – kje drugje – sprejemu, se mi je približala in se mi nasmehnila, kot bi bilo vse, kot je bilo, vendar ne tisti divji mesec, ampak preden sva se prvič pofukala.

»Noseča sem,« je dejala.

Ja? In kaj imam jaz s tem, sem ji odgovoril s pogledom, ki ga je prebrala. Nasmehnila se je. »Oba z možem sva ti hvaležna. Veš, neploden je in tvoji otroci so bili nama tako všeč.«

A veste, kako se počuti moški, ki misli, da je veliki fukač, pa mu ženska pove, da je bil spermna banka? Jaz vem.

TEKST: B. B. Kastelic

FOTO: Gen Nishino

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ