Karadžić v prizivnem postopku obsojen na dosmrtni zapor

20. 3. 2019, 15:00 | Aktualno | Vir: STA

                            Karadžić v prizivnem postopku obsojen na dosmrtni zapor (foto: profimedia) profimedia

Prizivni senat Mehanizma za mednarodna kazenska sodišča (MICT) v Haagu je danes bivšemu predsedniku Republike srbske Radovanu Karadžiću kazen za genocid, zločine proti človečnosti in vojne zločine med vojno v BiH povišalo na dosmrtni zapor. Presodilo je, da obsodba na 40 let zapora, ki so mu jo prisodili na prvi stopnji, ni bila zadostna.

Prizivni senat je potrdil elemente sodbe na prvi stopnji, ko je sedaj 73-letnega Karadžića haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije 24. marca 2016 spoznalo za krivega v 10 od 11 točk obtožnice.

Med drugim so ga obsodili zaradi genocida več kot 8000 Bošnjakov v Srebrenici julija 1995 in obleganja Sarajeva od aprila 1992 do novembra 1995, v katerem je bilo ubitih več kot 10.000 ljudi. V njegovem primeru je sodišče prvič razsojalo o zajetju 377 modrih čelad za talce od 26. maja do 19. junija 1995 in ga spoznalo za krivega.

Oprostilo pa ga je obtožbe zaradi genocida v sedmih občinah na zahodu BiH (Ključ, Sanski Most, Prijedor, Vlasenica, Foča, Zvornik in Bratunac) leta 1992. Tudi prizivni senat ga na podlagi pritožbe tožilstva ni spoznal za krivega za genocid v tem primeru. Presodil je, da ga je sodišče na prvi stopnji v tej točki obtožnice upravičeno oprostilo in pravilno ugotovilo, da pa so bili v teh občinah storjeni drugi vojni zločini, ki so jih koordinirali z vrha Republike srbske.

Z glasovi treh sodnikov proti dvema pa se je prizivni senat strinjal s tožilstvom, da obsodba na 40 let zapora ne ustreza teži Karadžićevih zločinov, je po navedbah hrvaške tiskovne agencije Hina danes povedal predsedujoči senatu Vagn Joensen.

Posebej so opozorili na dejstvo, da je haaško sodišče Zdravka Tolimirja, Vladimirja Bearo in Stanislava Galića, ki jim je bil Karadžić nadrejen, obsodilo na dosmrtni zapor in to po tistem, ko jih je spoznalo za krive sodelovanja v enem zločinskem načrtu. Karadžić pa je bil obsojen zaradi sodelovanja v štirih zločinskih načrtih, so poudarili.

"Obsodba na 40 let zapora podcenjuje izrazito težo Karadžićeve odgovornosti in njegovo ključno vlogo v najbolj strašnih zločinih, ki so bili storjeni med vojno v BiH," je izpostavil Joensen.

Pred tem je v izreku pravnomočne sodbe povedal, da je prizivni senat zavrnil vse točke pritožbe obrambe - z izjemo ene, ki jo je zavrnilo le deloma - ker zanje ni predložila dokazov. Obramba v pritožbi ni ponudila skoraj nič drugega, kot le "drugačno interpretacijo dejstev", je dodal.

Prizivni senat je tako razsodil, da obramba ni dokazala pristranskosti sodišča in nepravičnega sojenja. Dokazala ni niti, da ni kriv za obleganje Sarajeva in genocid v Srebrenici. Dokazala ni niti tega, da bi kot politični vodja bosanskih Srbov kaznoval tiste, ki so storili te zločine, je dejal sodnik Joensen. "Karadžićeve navedbe, da je bil spoznan za odgovornega samo zato, ker je bil predsednik, niso prepričljive," je dodal.

Kot neprepričljive je prizivni senat označil tudi trditve, da Karadžić ni mogel imeti nadzora nad vojsko, ker je bil "psihiater in pesnik brez vojaških izkušenj". Potrdil je, da je bil on tisti, ki je sprejemal ključne odločitve in da brez njegovega soglasja sile bosanskih Srbov niso mogle storiti zločinov, kot je bil genocid v Srebrenici, poroča Hina.

Sodnik Joansen je še povedal, da bo Karadžić ostal v priporu MICT v Haagu, dokler ne bodo končali organizacije njegove premestitve v zapor države, kjer bo do konca življenja prestajal kazen. Njegova obramba je sicer za srbsko tiskovno agencijo Tanjug napovedala, da bo zahtevala revizijo, češ da ne gre za končno sodbo. Karadžić je preko svojih odvetnikov sporočil, da sodba "nima zveze s pravico". Čutil pa naj bi moralno odgovornost za zločine, je dodal eden od odvetnikov.

Glavni tožilec mehanizma MICT Serge Brammertz je izrazil zadovoljstvo s sodbo, saj je v najpomembnejših elementih potrdila odgovornost Karadžića za najhujše vojne zločine v BiH. Kot je pojasnil, je bila zahteva za obsodbo na dosmrtni zapor najpomembnejši del pritožbe. Glede tega, da senat ni potrdil genocida v občinah na zahodu BiH, pa je dejal, da je pomembneje to, da so dokazali težke vojne zločine drugod. Revizije postopka za zdaj tožilstvo ne načrtuje, je dodal.

Po izreku sodbe je bilo v sodni dvorani v Haagu slišati ploskanje, pa tudi žvižge. Karadžić je bil ob izreku v dvorani in je mirno poslušal. Danski sodnik Joensen je povzetek sodbe bral okoli eno uro, na spletni strani mehanizma pa so jo prenašali s 30-minutnim zamikom iz varnostnih razlogov.

Na dosmrtni zapor, tudi zaradi genocida v Srebrenici in podobnih obtožb, je bil leta 2017 na haaškem sodišču obsojen tudi tesni sodelavec Karadžića, nekdanji vojaški voditelj bosanskih Srbov Ratko Mladić, ki se je na sodbo prav tako pritožil. Prizivni senat MICT naj bi sodbo izrekel prihodnje leto, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Karadžić je sicer najvišji politik, ki mu je haaško sodišče, ki je decembra 2017 po 24 letih končalo delo, izreklo sodbo. Bivši srbski predsednik Slobodan Milošević je umrl v priporu še pred koncem sojenja leta 2006.

Po 13 letih na begu so Karadžića prijeli 21. julija 2008 v Beogradu, kjer je delal pod lažno identiteto kot zdravilec Dragan Dabić. Srbske oblasti so ga izročile haaškemu sodišču, kjer se je sojenje začelo 26. oktobra 2009, končalo pa 7. oktobra 2014. Obe stranki sta se na sodbo pritožili leta 2016.