Kdo so 'covidioti' in kako jih prepoznate (piše: Darjo Hrib)

26. 3. 2020, 15:47 | Aktualno | Piše: Darjo Hrib
Kdo so 'covidioti' in kako jih prepoznate (piše: Darjo Hrib) (foto: Unsplash) Unsplash

Na spletu je zaokrožila nova skovanka – 'covidiot'. Označuje ljudi, ki se jih nikakor ne da prepričati, da bi upoštevali ukrepe za zajezitev širjenja virusa covid-19. Sodeč po karakteristikah, covidiotov ni težko prepoznati.

Verjetno ste se v zadnjih dveh tednih že z nekom prepirali, ker se vam zdi, da počne nekaj neprimernega glede pravil, ki veljajo v času te nenavadne krize. Morda se je nekdo celo prepiral z vami, ker ste vi počeli nekaj neprimernega. Situacija, v kateri živimo danes, je namreč tako specifična in tako edinstvena, da lahko vsakdo hitro naredi napako. Generalke za takšno epidemijo pač nismo imeli.

A kolikor je prav, da odpuščamo napake, zavedno nasprotovanje ukrepom in posledično ogrožanje lastnega zdravja ali zdravja drugih, danes težko opravičimo. Se pa izjeme seveda vedno najdejo. Pri nas in po svetu. Zato je internet že skoval nov izraz za ljudi, ki namenoma ne upoštevajo pravil stroke v boju proti koronavirusu. Pravijo jim – 'covidioti'.

Urbani slovar je skovanko že vključil v svoj nabor in po zelo jasni definiciji pravi, da je 'covidiot' nekdo, ki ignorira opozorila v zvezi z javnim zdravjem in varnostjo [v situaciji z virusom covid-19]. Nato ponudi še povsem plastičen primer:

»Ali greš res na obisk k svoji babici? Stari, ne bodi takšen covidiot.«

Če želite biti na preži v vaši okolici, se ponuja nekaj pragmatičnih primerov, s pomočjo katerih boste lažje identificirali, če ste se znašli v bližini čisto pravega covidiota. (Čeprav je v Sloveniji to malo verjetno, saj smo po besedah ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa zelo pridni in se v kar 98 odstotkih primerov držimo vseh nastavljenih pravil. Bravo, Slovenija!)

Prekomerno kopičenje zalog

Vlada, stroka in dejanski trgovci so pri sporočilih za javnost zelo jasni – ne kupujte več, kot je normalno, ker zaloge so. In trgovine ostajajo odprte. Trudite se jih obiskovati čim manj, sicer, ko pa že, ne kupujte kot, da bo jutri 1. januar, ki bo trajal dva tedna. Opravičila za tistih 321 paketov testenin v obliki polžkov ni.

Kot tudi ni opravičila, če ste v besnem naskoku na pakete odišavljenega toaletnega papirja odrinili utrujeno medicinsko sestro, vojnega veterana, nosečnico ali v bistvu kogarkoli, ker ste prepričani, da respiratorna obolenja po nekem znanstveno-fantastičnem scenariju vodijo do dramatičnega upada sanitarnih potrebščin.

Predrzno prilagajanje pravil

Scenarij za tega covidiota gre nekako takole: ker sem mlad in močen in čist ni potrebe, da me skrbi za ta virus, saj se tako ali tako dobivam samo z drugimi mladimi, močnimi in čistimi ljudmi.

Samo manj se bomo objemali, pa bo šlo mimo. Iz tega miselnega vzorca potem obvezno sledi še prepričanje, da strogi vladni odloki in usmeritve veljajo predvsem za ljudi, ki so v ogroženih kategorijah. Tja pa seveda on ne spada. Tja spadajo drugi.

Torej – na njih je, da poskrbijo, da se ne okužijo, ne pa, da se morajo oni zato odreči druženju s prijatelji. Njim življenja ni treba kaj dosti spreminjati, jih pa rahlo nervira, ker je njihov najljubši lokal že več kot en teden zaprt in se morajo zato ves čas dobivati pri prijatelju doma.

Širjenje nepreverjenih izmišljotin

Preden je v veljavo stopila splošna karantena in so sledila zaprtja šol, vrtcev, lokalov, frizerskih in kozmetičnih salonov ter nekaterih drugih javnih prostorov, smo verjetno vsi dobivali poročila od teh ali onih znancev, češ, da imajo prijatelja, ki pozna nekoga, ki je v sorodu z nekom, ki dela na UKC, ta pa trdi, da je stanje v bistvu 15-krat hujše in da lahko počakamo samo še na biblični roj kobilic.

Z vsakim posredovanjem neke menda prikrite in zarotniške informacije se je sprožil efekt 'telefončkov' – zgodba je završala med ljudmi, od človeka do človeka pa postajala vedno bolj senzacionalna in strašljiva, kar pa je le še dodatno podpihovalo paniko v že tako nemirnem obdobju. Smo pa verjetno v prvem tednu karantene verjetno vsi jedli več česna, kot kadarkoli prej. Saj je tudi do vas prišel ta namig, kajne?

Prepričanje, da je to samo eksotična gripa

Ob prvih pojavih koronavirusa pri nas je vsak drugi gostilniški heroj nenadoma postal vrhunski virolog, ki z rokava strese biološko strukturo covida-19. Ti heroji so zamahovali z rokami, češ, da je to tako kot gripa. Malo pokašljaš, malo pojamraš, pa mine. Ko so prišle prve številke o smrtnih žrtvah iz Kitajske, so taisti heroji hiteli razlagati, da od običajne gripe na leto umre veliko več ljudi.

V začetku marca je bilo nekaterim povsem logično, da se posledice par mesecev starega virusa primerja z letno smrtnostjo utečene in precepljene bolezni, kot je gripa.

Če danes berete objave na Redditu, boste z lahkoto našli posameznike, ki statistiko smrti zaradi koronavirusa še vedno skušajo trivializirati tako, da jo tiščijo ob druge, nepovezane statistike. Recimo to, da ima pastir ovc večjo verjetnost, da umre zaradi poškodbe na delu kot od koronavirusa. Ste tudi vi zaradi tega bolj pomirjeni?

Preberite še: Kako pa kaj vaše seksualno življenje v času koronavirusa? (piše: Darjo Hrib) ALI Štiri spoznanja o sebi in družbi po prvem tednu samoizolacije (piše: Darjo Hrib).

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Darjo Hrib
Novinar in kolumnist

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri