Kirurg Erik Brecelj pričal na sojenju v aferi preskakovanja čakalnih vrst in zanikal, da bi prejel podkupnino

23. 4. 2021, 14:17 | Aktualno | Vir: STA

                            Erik Brecelj (foto: Aleksandra Saša Prelesnik) Aleksandra Saša Prelesnik

Erik Brecelj

S pričanjem kirurga Erika Breclja se je na Okrožnem sodišču v Ljubljani nadaljevalo sojenje v aferi preskakovanja čakalnih vrst v zdravstvu. Zanikal je, da bi za hitrejšo obravnavno onkološke bolnice prejel podkupnino in ocenil, da je pri obtožbah podkupovanja šlo za izsiljevanje njegove žene sodnice, ki je enemu od obtoženih sodila v drugi zadevi.

Iztok Požar je na predobravnavnem naroku namreč priznal, da je prvoobtoženemu v zadevi in zaposlenemu v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Urošu Smiljiću plačal 20.000 evrov za to, da bi njegovi hudo bolni partnerki uredil hitrejšo operacijo in zdravljenje raka pri Breclju. Sodišče je Požarju januarja 2019 izreklo pogojno obsodbo dveh let zaporne kazni s preizkusno dobo petih let.

Brecelj, zaposlen na Onkološkem inštitutu Ljubljana, je v današnjem pričanju pojasnjeval, kako je potekala obravnava in zdravljenje pokojne bolnice. Po operaciji v Bolnišnici dr. Petra Držaja jo je kirurg iz UKC Ljubljana naročil na pregled onkološki inštitut, kjer so ugotovili, da je bolezen zelo hitro napredovala. Kot je dejal, je tako hitro poslabšanje v svoji karieri videl samo še enkrat.

To je bil po Brecljevih besedah tudi razlog, zakaj so bile vse preiskave opravljene tako hitro, v nekaj dneh, in ne podkupnina, ki naj bi jo dobil. Poleg so jo na vse preiskave naročali drugi, ne on, je še poudaril. Prav tako po Brecljevih besedah ni bil zaradi podkupnine pred operacijo izpuščen konzilij, kot je trdil Požar. Kot je danes spomnil Brecelj, je Požar tudi trdil, da je bila zaradi podkupnine njegova partnerka sama v sobi, kar pa po kirurgovih besedah glede na podatek v evidencah inštituta ne drži.

Sicer pa je po Brecljevih besedah "roko nad njenim zdravljenjem držala teta", nekdanja zaposlena na onkološkem inštitutu in aktivna v društvih onkoloških bolnikov. Nenavadno se mu je zdelo, da pri obravnavah nikoli ni zasledil njenega partnerja. Kot je dejal, je v medicinski dokumentaciji, v katero beležijo tudi, kdo je bolnika spremljal, prva omemba soproga šele leto po začetku zdravljenja bolnice.

Po oceni Breclja je šlo za izsiljevanje njegove žene, ki je sodila v kazenski zadevi, v katero je bil vpleten Požar, v upanju, da bi ga oprostila. To sta Brecelj in njegova žena tudi prijavila policiji, žena pa se je izločila iz postopka.

Brecelj Smiljića sicer pozna več let, spoznal ga je v parku pred onkološkim inštitutom. Ne spomni se, da bi Smiljić posredoval glede te bolnice, je pa po obtožbah o podkupovanju Brecelj pri drugih bolnikih, ki jih je Smiljić pripeljal k njemu, "zelo na trdo prijel", ali so mu za to dali denar. Ob teh vprašanjih so bili bolniki po njegovih besedah zelo razočarani in so to tudi zanikali. Kot je še pojasnil Brecelj, ni dneva, da ga ljudje ne klicali in prosili, da koga pregleda.

V javnosti je zgodba o domnevnem preskakovanju čakalnih vrst zakrožila ob hišnih preiskavah v UKC in ljubljanskem onkološkem inštitutu v začetku oktobra 2016. Slabi dve leti pozneje je specializirano državno tožilstvo spisalo obtožnico, v kateri Smiljiću očitajo sprejemanje podkupnine v zameno za ureditev zdravniške obravnave mimo uradne čakalne vrste, več osebam pa podkupovanje. Podkupnine naj bi bile tako v denarju kot tudi v materialnih dobrinah in uslugah.