Ko žalujemo, naj nam bodo prihranjene druge skrbi

29. 10. 2020, 10:32 | Promocijsko sporočilo
Ko žalujemo, naj nam bodo prihranjene druge skrbi (foto: PROFIMEDIA) PROFIMEDIA

Ob smrti bližnjega se poleg neznosne bolečine pojavi še vrsta neznank, katerih rešitev ne poznamo ali jih ne znamo najti ... 

Vsaka faza žalovanja je pomembna na poti do sprejetja smrti in izgube. O fazah se je treba pogovarjati, žalujoče spremljati skoznje in jih, ko se spopadajo z izzivi korakov do okrevanja, predvsem poslušati. Žalujoči pa si morajo dopustiti preiti skozi vsa obdobja in jih sprejeti kot sestavni del spoprijemanja z minljivostjo, saj je žalovanje koristno.

Čeprav se tega, dokler je vse v redu, nihče ne želi spraševati, pa so tudi vprašanja po smrti bližnjega, kot so koga poklicati, kje urediti postopke, kako uveljaviti življenjska zavarovanja, samodejna in odgovori nanje nujni. V trenutkih intenzivnega žalovanja se je temu resnično težko posvečati, zato je pomembno, da imajo žalujoči poleg čustvene opore omogočeno tudi takojšnjo in ustrezno pomoč pri pravnih, socialnih in vseh drugih posmrtnih zadevah.

Kaj storiti takoj po smrti bližnjega? 

Ko človek umre ob prisotnosti reševalcev, gasilcev ali policistov, mrliškega oglednika pokličejo ti. Če umre v bolnišnici ali domu za ostarele, mrliški ogled uredi inštitucija. Če pokojnik umre doma, pa mrliškega oglednika običajno pokličejo svojci.

Mrliški ogled in prevoz do hladilnih prostorov oziroma na obdukcijo, ki jo po potrebi odredi mrliški oglednik oziroma zdravnik, sta brezplačna, saj ju financira država.

Mrliški oglednik izda potrdilo o smrti. S tem v roku dveh delovnih dni po smrti mrliški oglednik ali pa družinski člani oz. osebe, s katerimi je pokojnik živel, prijavijo smrt pri upravni enoti, ki izda mrliški list. Ta je nato osnova za urejanje nekaterih nadaljnjih postopkov, denimo organizacijo pogreba.

Mrliški oglednik izda potrdilo o smrti. S tem v roku dveh delovnih dni po smrti prijavi smrt pri upravni enoti, ki nato izda mrliški list. Ta je nato osnova za urejanje nekaterih nadaljnjih postopkov, denimo organizacijo pogreba.

Kako urediti pogreb?

Priprave na pogreb se začnejo po mrliškem ogledu. Najpogosteje se pogreb izvede v treh do štirih dneh po potrjeni smrti oziroma po obdukciji, če je ta odrejena.

Svojci lahko obiščejo izbrano pogrebno službo (zasebno podjetje ali javni zavod, najpogosteje so to komunalna podjetja) ali pa jih njen predstavnik obišče na domu. Najprej določijo način pokopa.

Kako je z oporoko?

Zapis oporoke je dejanje, s katero se lahko dedičem prihrani morebitne spore. Če umrli nima oporoke, pa je določeno dedovanje po zakonu. Najprej se premoženje deli med dediče prvega dednega reda (otroci, vnuki in partner). Če teh ni, se deli med dediče drugega dednega reda (starši, bratje, sestre in njihovi potomci).

Kaj storiti z življenjskim zavarovanjem in drugimi zavarovanji pokojnika?

Da so svojcem prihranjeni zapleti, je poleg oporoke in dokumentov smiselno na enem mestu hraniti tudi vse zavarovalne police, posebno življenjske, pri katerih so upravičenci potomci in drugi. Priporočljivo je, da so tudi popisane na seznamu vseh polic.

Postopki prekinitve, uveljavljanja ali spremembe zavarovanj se vselej začnejo s predložitvijo mrliškega lista (izpisa iz matične knjige umrlih).

Če je pokojni imel sklenjeno življenjsko zavarovanje, so do izplačila upravičene osebe, ki jih je določil zavarovalec in so navedene na zavarovalni polici. Osnovni namen sklenitve življenjskega zavarovanja je poskrbeti za finančno varnost bližnjih v primeru zavarovančeve smrti. Upravičenec, lahko jih je tudi več, se določi ob sklenitvi zavarovanja, med trajanjem zavarovanja pa se lahko spremeni. Določi se lahko tudi, da izplačilo prejmejo zakoniti dediči, in ne konkretna oseba.