Komplet

Trenutno so velik hit DVD- in DivX-predvajalniki. Slednji zato, ker omogočajo brezplačno vleko svežih filmskih hitov (ali denimo nostalgične Casablance) iz interneta in njihovo zastonjsko predvajanje na domačem velikem platnu. Ampak tudi DivX-predvajalniki, ki, mimogrede, berejo DVD-je, predvajajo glasbo MP3 in prikazujejo slike ter omogočajo igro s podnapisi, se ločijo na dosegljive in pregrešno drage.

Tako poceni različica »no-name« predvajalnika pri Jankoviču stane toliko kot nekaj kartonov mleka, dražji (in boljši; na primer kiss DP-558) pa presežejo povprečno slovensko plačo. Obstajajo tudi Philipsovi in Pioneerjevi, če že hočete bolj znano znamko, čeprav je »poljub« vrhunski. Njihova slabost je, da ne snemajo, in v tem podaljšujejo življenje videorekorderjev, ki pa se jim slabo piše zaradi vrhunskih DVD-snemalnikov.

Najboljši so tisti z diski, ki pri novih strojih že dosežejo velikost 400 GB (toliko jih ima vrhunski panasonicov DMR-E500, sonyev RDR-HX 1000 in pioneerjev DVR 920 H pa po 250 GB …). Pioneerjev najnovejši ima že izhod HDMI (High Definition Multimedia Interface), ki je izhod prihodnosti za povezavo z zasloni, ojačevalci/sprejemniki in drugimi napravami. Najboljši član domačega kina!

Prednost DVD-snemalnikov z diski je, da posnamejo ogromno materiala. Tudi slika in zvok sta boljša, cenovni razpon DVD-snemalnikov pa je različen, najdražji (HDD, torej z diskom) presežejo 200 in 300 tisočakov. A cene vztrajno padajo.

K odličnemu DVD-snemalniku sodi vrhunski televizor. Najbolje kar plazmatski, ki se med sabo ločijo po diagonali. Med najdražjimi in najboljšimi so Pioneerjev (PDP-434 HDE), Loewejev (spheros 42 HDD), Philipsov (42 PF9966) in Panasonicov (TH-42 PHW 6 EX), odlična kralja z diagonalo prek 108 centimetrov pa sta pioneerjev PDP-504 HDE in panasonicov TH-50 PHW 6 EX. Cene? Odvisno od diagonale, od pol milijona do treh milijonov.

Alternativa plazmam so LCD-televizorji, ki lahko po ceni dosežejo srednji cenovni razred plazmatskih. Če merite na najbolj vrhunske LCD-je, takoj po Loewejev (spheros, xelos), Bang & Olufsenov ali Philipsov kos. Drugačna tehnologija je v projekcijskih televizorjih, katerih cena je podobna plazmatskim, s katerimi se primerja tudi velikost slike.

Najboljši predstavnik projekcijske vrste je Loewejev articos. Če hočete veliko dobre slike za majhen denar, pa vrzite oko na klasične televizorje in na znamke Philips, Bang & Olufsen, Loewe, Sony … Tehnologija LCD tako napreduje, da so plazmatski televizorji že ogroženi. Razumete namig?

Plazmam, LCD-jem in televizorjem se izognemo z nakupom projektorja, ki je lahko tudi pomemben del domačega kina. Izberite Sonyjev VPLVW11HT LCD-projektor, kompatibilen z DTV in HDTV, z ločljivostjo WXGA, odlični Yamahin DPX-1100, Marantzov VP-12 S 3 ali kak drug stroj za skoraj 3.800.000 tolarjev. So seveda tudi cenejši, vendar ga boste pod 250 tisočakov težko dobili.

Prihodnost je v formatu HDTV in tudi digitalni televiziji, za katero že potrebujete sprejemnik, ki sprejema signale in jih pošilja v prikazovalnik slike in zvoka. Cena je odvisna od aparata: od nekaj deset tisočakov do četrt milijona za tiste z diskom. Ponavadi zahteva ponudnik digitalnega signala še naročnino za nezastonjkarske programe.

Tak primer je recimo Premiere v Nemčiji, najbolj zanimiv pa je TiVo v ZDA, ki ima že tri milijone naročnikov. Napravica se poveže z internetom, iz katerega zajame sveže podatke o TV-programu, in pridno snema, kar ji naložimo. TiVo združuje računalniško tehnologijo s TV-jem, program pa snema na disk. Najboljše pri TiVu je, da si lahko zaželimo snemanja priljubljene oddaje ali nadaljevanke, to označimo, in digitalni videorekorder TiVo nam bo posnel vse epizode želene serije. S TiVom, prodajajo ga v ZDA (cena storitve: 13 dolarjev na mesec) in na Otoku, lahko takoj pozabite na približek VPS.

Pomemben del domačega kina je tudi zvok. Najboljši AV-ojačevalci (med najboljšimi so Pioneerjevi, Yamahini, Denonovi, Sonyjevi …)

Stanejo tudi milijon tolarjev, omogočajo pa odličen večkanalni prostorski zvok. Zraven sodijo zvočniki in subwooferji. Burmesterjevi, B&W-jev, Infinity Modulusov, Teufelov …

Za vrhunske Burmesterjeve zvočnike boste odštejeli tudi do trinajst milijonov tolarjev, med najlepšimi kreacijami pa so Bang & Olufsenovi. AV-sprejemnik je srce vsakega kinosistema, tako kot druga »roba« pa tudi te delimo na različne cenovne razrede. Priljubljene znamke z odličnimi izdelki so Sony, Kenwood, Pioneer, Harman/Kardon, Onkyo, Denon in Yamaha. Najboljši AV-sprejemniki s ceno prek četrt milijona tolarjev so T+A-jev SR 1535, Marantzov SR 12 S1, JVC-jev RX-DP 20, Onkyjev TX-NR 5000 in McIntoshev MHT-200, katerega cena presega 2,3 milijona tolarjev.

Domači kino pa se da dobiti tudi v paketu. Namesto da bi kupili zvočnike, AV-sprejemnik in ojačevalec ter DVD-predvajalnik posebej, lahko vse kupimo kot sistem domačega kina. Najbolj vrhunski primerki nosijo značke Bose Lifestyle, Bang & Olufsen Beocenter in druge, ki dosežejo ceno skoraj štirih milijonov tolarjev. So pa seveda tudi precej cenejši, a povsem dobri sistemi: JVC-jev TH-A 75 R, Panasonicov SC-HAT 870 EG-S, Philipsov LX 8300 SA …

Silno udobje bo navalilo v naše dnevne sobe z razcvetom videa na zahtevo oziroma z bolj amerikaniziranim izrazom Video On Demand. V Sloveniji je že nekaj kvaziponudnikov te storitve, s katero s seznama oddaj, filmov, nadaljevank in reportaž izberemo eno epizodo in si jo pogledamo kadarkoli. Z razcvetom te storitve pa se bomo s »set-top« napravo povezali z internetno videoteko, si med široko paleto filmov izbrali želenega, prispevali nekaj tolarjev in uživali v ogledu.

Podobno storitev ponujajo tudi že veliki filmarji, recimo Disney in Paramount (skočite na www.paramount.com/ppv/). Pri VOD-u so nam prihranjeni sprehod do videoteke in težave z vračanjem kaset, negodovanje nad slabo kakovostjo posnetkov, ki so dale skozi že precej predvajalnikov, pa tudi ne bi smelo biti.

Čedalje pogostejši v dnevnih sobah pa postajajo osebnim računalnikom podobni večpredstavni centri. Vrtijo DVD-je, DivX-e, s pravo hardversko podporo pričarajo odličen zvok, imajo kak daljinski upravljavec manj in tudi manj prostora zasedejo, saj ne potrebujemo toliko naprav. Poglejte si windows XP media center edition, HP-jev digital entertainment center (2.000 dolarjev), fujitsu-siemensov activy media center 370 ali sonavis one, ki se razume tako na analogne kot tudi na digitalne signale, je lično oblikovan in stane več kot milijon tolarjev. Mlako daljinskih upravljavcev pa lahko odplaknete (nadomestite) s Philipsovim iprontom.

V prizadevanju, da bi vaša dnevna soba postala večpredstavno središče (vašega) sveta, so v igri še brezžični DVD-sprejemniki, »streaming« radijski sprejemniki, ki vrtijo glasbo iz interneta, in še nekaj drugih naprav.

Še namig: če bi imeli v dnevni sobi radi top opremo, potem še ne glejte za računalniki, ampak si omislite vrhunske komponente, katerih cena gre lahko čisto do oblakov (kar sestavite si vrhunski sistem in seštejte bankovce, ki jih zahteva). Lahko pa vaš najboljši prijatelj postane sonavis, ki je tudi pasje drag in dober. Pred nakupom pa se še vprašajte, koliko ste odšteli za stanovanje.

Slovarček

• DivX – format slabše kakovosti od DVD-ja (video, avdio), gledljiv na vsakem PC-ju z ustreznim programom.

• DVD – medij, ki lahko shrani veliko podatkov in zelo kakovostne posnetke.

• HDD – DVD-snemalniki z diskom. Shranijo veliko programa, odvisno od zmogljivosti diska (GB).

• Plazma – vrhunec med ploščatimi TV-ji, vendar na voljo le v formatu 16 : 9.

• LCD TV – ploščati TV-ji z zasloni iz tekočih kristalov. Sprva znani kot PC-monitorji.

• Projekcijski TV – velikozaslonski TV, pri katerem se slika projicira od zadaj na zaslon.

• Klasični TV – še vedno prva izbira, če gre za kakovostno sliko za manj denarja.

• Projektor – projiciranje slike na platno ali steno zahteva ustrezne svetlobne in prostorske razmere. Pomembni so format, ločljivost, svetilnost ...

• AV Receiver – AV-sprejemnik. Srce domačega kina. S prostorskim zvokom, certifikatom THX ...

• HDTV – High Defitinion TV, format prihodnosti (boljša ločljivost, boljša kakovost slike in zvoka).

• Digitalna TV – satelitski prenos slike, potreben je digitalni sprejemnik.

• TiVo – digitalni rekorder, ki po internetu osvežuje program snemanja. Storitev je na voljo v ZDA in VB.

• VPS – snemanje, pri katerem v videorekorder vpišemo številke iz TV-programa in snemalnik začne snemati ob začetku oddaje in konča, ko se ta konča.

• VoD – Video on Demand ali video na zahtevo. Storitev, pri kateri izberemo film (oddajo) in si ga pogledamo kadarkoli (v času, ko storitev velja).

• Pay per View – filme si lahko pogledamo tudi tako, da plačamo čas, ki ga porabimo za ogled filma.

• Set-top – vmesnik, ki ga potrebujemo za povezavo s storitvijo (digitalna televizija, video na zahtevo ...).

• Večpredstavni PC – osebni računalnik, ki je dovolj zmogljiv, da prevzame funkcijo nekaterih naprav v dnevni sobi. Streaming radijski sprejemnik – radio, ki se poveže po internetu in iz njega črpa glasbo (radio, MP3 ...).

TEKST: Mitja Reven

FOTO: proizvajalci & Aleksander Štokelj

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ