Konec pomoči samozaposlenim, odslej poudarek na pomoči turizmu

Zadnje izplačilo do 10. junija

31. 5. 2020, 10:40 | Aktualno | Vir: STA
Konec pomoči samozaposlenim, odslej poudarek na pomoči turizmu (foto: Shutterstock) Shutterstock

Pomoč samozaposlenim zaradi epidemije novega koronavirusa se z majem izteka, subvencioniranje nadomestil plač delavcev na čakanju pa se podaljšuje le še za mesec dni. Tudi po koncu epidemije pa vlada podjetjem še vedno ponuja kar nekaj ukrepov za blažitev njenih posledic, pri čemer cilja predvsem na turizem.

Samozaposlenim, kmetom, družbenikom in verskim uslužbencem, ki so zaradi epidemije novega koronavirusa utrpeli izpad prihodkov, je vlada za čas od razglasitve epidemije 13. marca do konca maja priskočila na pomoč z oprostitvijo plačila socialnih prispevkov in izplačilom mesečnega temeljnega dohodka.

Tega izplačuje Finančna uprava RS, in sicer je znašal 350 evrov za marec ter po 700 evrov za april in maj. Zadnje izplačilo lahko upravičenci pričakujejo do 10. junija.

Vsem delodajalcem s sedežem v Sloveniji pa je država zaradi zmanjšanja obsega dela kot posledice epidemije ponudila, da namesto njih poravna nadomestila plač ter socialne prispevke za tiste delavce, ki jih bodo poslali na čakanje na delo doma. S koncem epidemije bi se tudi ta ukrep iztekel, vendar ga je DZ na petkovi seji podaljšal za mesec dni.

Marsikdo bi si želel ukrep, ki ga je mogoče koristiti od razglasitve epidemije 13. marca, ohraniti še dlje. A kot je pred dnevi v DZ pojasnil minister za delo Janez Cigler Kralj, so se za le enomesečno podaljšanje odločili v želji, da bi spodbudili čim hitrejše ponovno aktiviranje proizvodnje v polnem obsegu. Delodajalce je pozval, naj tudi s pomočjo tega ukrepa poskušajo v čim večji meri zadržati svoje zaposlene.

Ob tem se prispevek države nekoliko spreminja. Povračilo nadomestila plače se namreč znižuje na 80 odstotkov zakonsko določenega zneska za primer začasnega čakanja na delo, hkrati pa ne sme presegati najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Pogoj medtem še naprej ostaja padec prihodkov glede na enako obdobje lani za deset odstotkov.

Tretji protikoronski zakon

Z uveljavitvijo tretjega protikoronskega zakona prenehajo veljati tudi določbe zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov iz konca marca, ki urejajo čakanje na delo.

Kot ustrezno nadomestilo za subvencioniranje čakanja na delo Cigler Kralj vidi subvencioniranje skrajšanega delovnega časa. Tega prinaša tretji paket protikoronskih ukrepov, ki ga je DZ potrdil v petek, uporabljal pa se bo od 1. junija do konca tega leta. Premier Janez Janša je pred nekaj dnevi omenil tudi možnost podaljšanja, če bi se za to pokazala potreba.

Ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa bo lahko koristil vsak delodajalec, tako pravna kot fizična oseba, ki zaradi posledic epidemije vsaj 10 odstotkom zaposlenih ne bo mogel zagotavljati 90 odstotkov dela. Država bo za vsakega takšnega delavca subvencionirala nadomestilo plače v obsegu do največ 20 ur tedensko. S tem poskuša vlada po ministrovih besedah preprečiti odpuščanja delavcev iz poslovnih razlogov.

Pomembno je, da sta ukrepa subvencioniranja skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo združljiva. Delodajalec bo torej lahko nekaterim svojim delavcem odredil delo s skrajšanim delovnim časom, drugim pa čakanje na delo.

Vrednostni boni za pomoč turizmu

Turističnemu gospodarstvu namerava vlada pomagati tudi s spodbujanjem državljanov, naj počitnice preživijo doma. S tem namenom bo vsak prebivalec prejel vrednostni bon, s katerim bo lahko do konca leta plačal nočitev oz. nočitev z zajtrkom v nastanitvenih objektih v Sloveniji. Za štiričlansko družino z dvema mladoletnima otrokoma to pomeni skupaj 500 evrov.

Še do konca novembra 2021 medtem ostaja v veljavi eden od prvih ukrepov, s katerim je vlada priskočila na pomoč pravnim in tudi fizičnim osebam, to je možnost odloga odplačevanja posojil pri bankah za največ 12 mesecev. V času odloga sicer banke obračunavajo obresti.

Podjetja imajo od začetka maja tudi možnost, da pri poslovnih bankah vzamejo likvidnostno posojilo, za katerega jamči država. Jamstvena shema je težka dve milijardi evrov, vendar pa v praksi še ni prav dobro zaživela. Odprtih namreč ostaja nekaj vprašanj, banke pa večjega povpraševanja po tovrstnih posojilih še ne zaznavajo in ga zaenkrat rešujejo v sklopu redne ponudbe.

S ponedeljkom bodo delodajalci spet prevzeli kritje nadomestil zaradi bolniških odsotnosti svojih delavcev. Še eden od ukrepov, ki se z majem izteka, je namreč prevzem nadomestil za vse bolniške odsotnosti zaposlenih od prvega dne dalje v breme zdravstvene zavarovalnice.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri