26. 3. 2021, 07:16 | Vir: STA

Kongresniki kritični do direktorjev Facebooka, Twitterja in Googla: Zastrupljate glave mladih

Profimedia

Odbor za energijo in trgovino predstavniškega doma ameriškega kongresa je imel v četrtek na vročem stolu direktorje Twitterja, Facebooka in Googla, ki so se branili obtožb, da zatirajo konservativne glasove, obenem pa tudi, da so s širjenjem dezinformacij prispevali k napadu na kongres 6. januarja.

Glavni izvršni direktorji Facebooka Mark Zuckerberg, Googla Sundar Pichai in Twitterja Jack Dorsey so zavračali obtožbe glede zaščite podatkov potrošnikov, otroške uporabe njihovih medijev in politike objavljanja vsebin. Pichai je bil v kongresu, ker je Google lastnik YouTuba.

Republikanci so nizali obtožbe, da družbeni mediji zatirajo konservativna stališča in izvajajo samovoljno cenzuro. Podpora za novo zakonodajo glede velikih tehnoloških podjetij oziroma družbenih medijev je tako med demokrati kot republikanci, čeprav iz drugačnih razlogov.

V bistvu demokrati želijo, da bi dezinformacije onemogočili, republikanci pa po drugi strani želijo objav vsebin, ki so za demokrate sporne. Na primer sovražni govor, rasizem, nestrpnost do žensk, homoseksualcev in manjšin, laži glede volitev in podobno.

Pichai je zagotovil, da podjetja čutijo odgovornost in ustrezno ukrepajo, Zuckerberg pa je pojasnjeval, da v vsakem sistemu prihaja do napak. Zaslišanje je služilo kot politični teater in javno bičanje direktorjev zaradi objav vsebin, ki nimajo zveze z dejstvi. Temu se sedaj pridružuje vse več dezinformacij okrog covida-19 in cepiv.

Kongresniki so direktorje prav tako obtožili, da zastrupljajo glave mladih, omogočajo nevarne izbruhe, kot je bil napad privržencev bivšega predsednika ZDA Donalda Trumpa na kongres 6. januarja, kot tudi množične strelske pokole.

Vsi trije so odločno zagovarjali prizadevanja svojih podjetij, da onemogočijo objave nevarnih vsebin, obenem pa ohranijo pravico do svobode govora. Dorsey je dejal, da nočejo biti razsodniki resnice in tudi vlada ne bi smela biti.

Demokrati in republikanci želijo odstraniti zaščito, ki jo družbeni mediji uživajo po 25 let starem zakonu o telekomunikacijah, ki jih ščiti pred tožbami in pregonom zaradi objav. Zuckerberg se je strinjal, da je zakon treba spremeniti, in predlagal, da bi morale spletne platforme dobiti zaščito le v primeru, da dokažejo, da so naredile vse za iztrebljenje nevarnih ali nezakonitih vsebin.

Demokrati opozarjajo, da je Trump užival poseben status na Twitterju in Facebooku do napada na kongres, ko so mu dostop odvzeli. Lahko je objavljal, kar mu je padlo na pamet, širil nestrpnost in laži okrog volitev. Facebook se še ni odločil, ali bo Trumpa kdaj pustil nazaj. Twitter pa je njegov račun dokončno zaprl.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord