Korejski polotok na robu jedrskega spopada

11. 12. 2017, 08:45 | Aktualno | Vir: STA
Korejski polotok na robu jedrskega spopada (foto: profimedia) profimedia

Besedna vojna med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in severnokorejskim režimom je Korejski polotok pripeljala na rob jedrskega spopada. Izolirana komunistična država je mednarodno skupnost razburila z jedrskim poskusom in številni izstrelitvami raket, nepredvidljivi Trump pa je Severni Koreji zagrozil s popolnim uničenjem.

Severna Koreja je septembra izvedla svoj šesti jedrski poskus, ki je bil daleč najmočnejši do zdaj. Po trditvah režima v Pjongjangu je šlo za napredno vodikovo bombo, ki jo lahko namestijo na medcelinsko balistično raketo. Izvedla je tudi vrsto raketnih preizkusov, med drugim medcelinskih balističnih raket, ki lahko "dosežejo katerikoli del planeta". Prvič po letu 2009 je dve raketi izstrelila tudi preko japonskega otočja.

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un je po zadnjem preizkusu medcelinske balistične rakete konec novembra razglasil, da je njegova država končno dosegla svoj cilj in postala jedrska sila.

Kot je za STA ocenil varnostni strokovnjak Klemen Grošelj, so zdaj ogrožene vse države znotraj dosega severnokorejskih raket, med drugim tudi zahodni deli ZDA. Po njegovem mnenju gre za tehnološki preboj Severne Koreje, saj je razvila večstopenjsko raketo, v prihodnje pa bo verjetno še povečevala doseg.

Mednarodna skupnost je severnokorejsko izzivanje ostro obsodila in Varnostni svet ZN je proti režimu uvedel vrsto novih sankcij. Ameriški predsednik Trump je uvedel še strožje ukrepe, ne samo proti Severni Koreji, ampak tudi proti podjetjem, ki poslujejo s to državo. Poleg tega je Severno Korejo razglasil za državo sponzorko terorizma in pozval vse države, naj prekinejo diplomatske odnose s Pjongjangom.

Grošelj je ocenil, da mednarodna skupnost kaj več od že uvedenih sankcij ne more sprejeti, zato se kriza razvija v slepo ulico. Povečuje lahko le še izolacijo, kar pa po njegovem mnenju že v preteklosti ni prineslo pričakovanih rezultatov.

Za nevarno zaostritev razmer na Korejskem polotoku je delno odgovoren tudi Trump, ki je olje na ogenj prilival predvsem s svojimi zapisi na Twitterju. Severni Koreji je zagrozil z "ognjem in besom", kakršnega svet še ni videl, severnokorejskega voditelja pa je označil za majhnega in debelega. Večkrat je opozoril, da je obdobja strateške potrpežljivosti s Severno Korejo konec in da pogajanja nimajo smisla.

V govoru pred svetovnimi voditelji, zbranimi na zasedanju Generalne skupščine ZN v New Yorku, je zapretil s popolnim uničenjem Severne Koreje in dejal, da je "raketni mož", kot je imenoval Kim Jong-una, na samomorilski misiji.

Američani so svoje mišice režimu v Pjongjangu kazali z vojaškimi vajami z zaveznicama v regiji, Južno Korejo in Japonsko, premestitvijo letalonosilk v bližino Korejskega polotoka in preleti bombnikov le streljaj od severnokorejskega zračnega prostora. Severna Koreja je vojaške vaje tradicionalno označila za vojno napoved in grozila s sestrelitvijo bombnikov.

Trump veliko upanja v razrešitev krize polaga v kitajskega predsednika Xi Jinpinga. Svojega "prijatelja" je pozval, naj odločneje ukrepa glede Severne Koreje. V Washingtonu so namreč prepričani, da ima Peking na voljo dovolj vpliva in vzvodov, zlasti gospodarskih, da bi lahko učinkovito prepričal severnokorejski režim v ustavitev jedrskega in raketnega programa.

Kitajska, edina prava zaveznica Severne Koreje, je po drugi strani vse vpletene pozivala k zadržanosti in se zavzemala za reševanje krize z diplomatskimi sredstvi. Prav tako je podpirala jedrsko razorožitev Korejskega polotoka in uresničevanje resolucij ZN.

Rusija je menila, da sankcije ne delujejo, in se je zavzela za pogajanja. Američanom je očitala, da poskušajo sprovocirati Severno Korejo, da bi še pospešila svoj oboroževalni program.

Kako se bo razvijala kriza na Korejskem polotoku v prihodnje, je težko napovedati. Grošelj je za STA dejal, da je dinamika celotnega dogajanja predvsem v rokah severnokorejskega vodstva. ZDA so se namreč ob zadnjem raketnem poskusu odzvale bolj zadržano, saj so prišle pred točko, ko se je treba odločiti, kako naprej. Dobrih izbir pa ni več, je opozoril.

Za STA pripravil Jure Kos

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri