Letalski potnik bo na razširjenem brniškem terminalu spoznaval identiteto Slovenije

3. 6. 2021, 06:00 | Aktualno | Vir: STA

                            Letalski potnik bo na razširjenem brniškem terminalu spoznaval identiteto Slovenije (foto: Nebojša Tejić/STA) Nebojša Tejić/STA

Arhitekturni biro Plan B je nadgradnjo potniškega terminala na brniškem letališču, ki naj bi ga slavnostno odprli 16. junija, zasnoval na paradigmi, da je za potnike letališče prvi in zadnji stik z državo. Na terminalu se bo zato potnik srečal s kulturno identiteto dežele, z njega pa se mu bo odpiral pogled na alpski pejsaž.

Kot so sporočili iz arhitekturnega biroja Plan B, je letališče prostor, kjer se potniki prvič in zadnjič srečajo z identiteto ter kulturo dežele. "Tako smo ob zasnovi novega potniškega terminala, ki nam je bila zaupana, želeli dodati tudi razmislek o nacionalni identiteti, čeprav zahteva za to v projektni nalogi ni bila posebej navedena," je pojasnil Uroš Razpet iz biroja Plan B.

Z nadgradnjo potniškega terminala so idejni ustvarjalci in načrtovalci sledili povečanju zmogljivosti in tehnološki posodobitvi letališča ter tudi ekonomičnemu idejnemu konceptu, ki ga je zahteval omejen proračun investitorja, Fraporta Slovenija.

Ob tem so želeli doseči dovršeno umestitev, ki potnikom omogoča pogled v zeleno naravo države, na gozdove, travnike in Alpe. Z umetniškimi intervencijami, izraženimi skozi različna umetniška dela in slovenske izdelke, pa potnik na terminalu spoznava kulturno identiteto dežele.

Ena od takšnih intervencij je v glavni dvovišinski avli, ki z otokom iz teraca postane osrednja točko srečevanja. V sanitarijah je iz keramike poustvarjen motiv nageljna s starih slovenskih vezenin. Oprema poslovnega salona je kot razstava slovenskega oblikovanja. Hkrati terminal ostaja odprta platforma za bodoče umetniške kreacije.

Novo podobo terminala so strnili v industrijski videz, kombiniran z betonom, kovino in lesenimi notranjimi oblogami

Ob tem tudi arhitekturni elementi in posamezni izbrani materiali odražajo slovenski prostor.

Prostor letališča je tako razumljen kot dogodkovni prostor, skozi katerega se potniki gibajo in ob tem srečujejo slovensko kulturo, umetnost in oblikovanje, oviti v poglede na naravno okolje, ki ga dovoljujejo razgledno odprte arhitekturne površine terminala. "Snovan je kot demokratičen prostor, skozi katerega lahko potuje vsakdo in tako predstavlja novo platformo manifestacije slovenske kulture," so pojasnili arhitekti.

V navezavi na zeleno okolje so zgodbo nadaljevali tudi v zunanjosti, in sicer z novim trgom oziroma peš cono, ki povezuje prometne in parkirne površine ter medprostor starega in novega terminala. Gre za reminiscenco gozdu, ki obkroža samo letališče. Tako naj bi potniku v spominu ostal pogled na alpski pejsaž, v katerega je postavljen terminal.