Leto 2020 potrjeno kot eno od treh najtoplejših doslej

Poročilo

19. 4. 2021, 20:59 | Aktualno | Vir: STA

                            Leto 2020 potrjeno kot eno od treh najtoplejših doslej (foto: Tamino Petelinšek/STA) Tamino Petelinšek/STA

Pandemija covida-19 je lani gospodarstvo marsikje spravila na kolena, a podnebju praktično ni pomagala. Agencija ZN je v objavljenem končnem poročilu o globalnem podnebju 2020 potrdila svojo napoved iz lanskega decembra: leto 2020 je bilo eno od treh najtoplejših, odkar se izvajajo meritve.

Izpusti toplogrednih plinov so se za kratek čas sicer upočasnili, vendar je njihova koncentracija v ozračju še naprej naraščala, je v poročilu zapisala Svetovna meteorološka organizacija (WMO).

Če se bo trend izpustov nadaljeval, bi se lahko povprečna koncentracija ogljikovega dioksida na svetu letos povzpela na 414 ppm (delcev na milijon) ali več, ocenjuje WMO. Leta 2019 je bila ta vrednost pri dobrih 410 ppm, za leto 2020 pa natančne končne številke še ni. Vrednost 410 ppm je 148 odstotkov nad predindustrijsko ravnjo (1850-1900).

Povprečna svetovna temperatura je bila leta 2020 približno 1,2 stopinje Celzija nad predindustrijsko ravnjo. Najtoplejše leto je bilo 2016. Vrednosti za leti 2019 in 2020 pa sta si tako blizu, da je nemogoče reči, katero je bilo toplejše, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa povedala tiskovna predstavnica WMO v Ženevi. Obdobje od leta 2011 do leta 2020 pa je bilo najtoplejše desetletje.

"To je grozljivo poročilo, ki ga morajo prebrati vsi voditelji in odločevalci na svetu," je danes v New Yorku dejal generalni sekretar ZN Antonio Guterres. Učinki podnebnih sprememb, ki jih povzroča človek, so uničujoči in so že vidni po vsem svetu. Medtem pa mednarodna skupnost ni na poti, da bi trend ustavila. "Smo na robu brezna," je dodal Guterres.

Poročilo vnovič potrjuje "neizprosne podnebne spremembe", pa je komentiral generalni sekretar WMO Petteri Taalas. Negativni trend se bo ne glede na ukrepe za zaščito podnebja nadaljeval še nekaj desetletij. Zato je po njegovih besedah pomembno, da se pripravimo na pogostejše in intenzivnejše ekstremne vremenske pojave, ki bodo povzročili znatno škodo in prizadeli milijone ljudi.

Da bi preprečili najhujše posledice podnebnih sprememb, bi morali po izračunih znanstvenikov dvig temperature do konca stoletja omejiti na največ 1,5 stopinje Celzija. Ta cilj si je svetovna skupnost zapisala tudi v pariški podnebni sporazum. Po ocenah ZN bi morali izpuste toplogrednih plinov do leta 2030 znižati za 45 odstotkov pod raven iz leta 2010. Po mnenju znanstvenikov ta cilj brez novih in bolj ambicioznih ciljev za zaščitno podnebja ni dosegljiv.