Letošnja prejemnika Nobelove nagrade za ekonomijo sta Američana Paul R. Milgrom in Robert B. Wilson

Tako 72-letni Milgrom kot 83-letni Wilson, oba delujeta na prestižni kalifornijski univerzi Stanford, sta bila med favoriti za letošnje prejemnike, še posebej pa sta znana po novem konceptu, ki se uporablja pri dražbah telekomunikacijskih frekvenc v ZDA. Znana sta tudi po delu pri dodeljevanju časovnih oken (t. i. slotov) za vzletanje in pristajanje, poročajo tuje tiskovne agencije.

"Dražbe so povsod in se dotikajo našega vsakdanjega življenja," je v obrazložitvi poudarila izborna komisija Kraljeve švedske akademije znanosti. Uporabljajo se za vrsto tipov blaga in storitev, kot so poleg omenjenih še elektrika, finančno ali nepremično premoženje, razne kvote in dovolilnice itd.

Tudi tokrat gre nagrada v ameriške roke. ZDA oz. znanstveniki z ameriških univerz močno prevladujejo na seznamu 86 dosedanjih prejemnikov nagrade. Lani so jo npr. prejeli Abhijit Banerjee, Esther Duflo in Michael Kremer za raziskave na področju boja proti revščini. Kremer je Američan, ki deluje na univerzi Harvard, Duflo in Banerjee pa sta po rodu Francozinja in Indijec, a delujeta na univerzi MIT. Duflova je bila šele druga ženska med prejemniki, po Američanki Elinor Ostrom leta 2009, s 46 leti je bila tudi najmlajša.

Tehnično sicer ne gre za Nobelovo nagrado, saj je Alfred Nobel ni omenil v svoji oporoki, a jo podeljujejo v njegovem imenu in skupaj z ostalimi Nobelovimi nagradami.

Nagrado za ekonomske znanosti v spomin na švedskega industrialca in izumitelja dinamita Nobela je leta 1968 ustanovila švedska centralna banka ob svoji 300. obletnici. Prvič so jo podelili leta 1969 Ragnarju Frischu in Janu Tinbergenu. S tem je omenjena nagrada precej mlajša od "pravih" Nobelovih nagrad. Slednje namreč podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil Nobel.

Z današnjo objavo prejemnikov nagrade za ekonomijo se zaključuje tudi letošnja sezona objav prejemnikov Nobelovih nagrad, ki jih vsako leto podelijo še na področju fizike, kemije, medicine, književnosti in miru.

Nobelovo nagrado za medicino bodo prejeli Američana Harvey J. Alter in Charles M. Rice ter Britanec Michael Houghton za odkritje virusa hepatitisa C, nagrado za fiziko Britanec Roger Penrose, Nemec Reinhard Genzel in Američanka Andrea Ghez za odkritja o črni luknji, nagrado za kemijo Francozinja Emmanuelle Charpentier in Američanka Jennifer Doudna za razvoj metode genskega inženiringa crispr-cas9, nagrado za literaturo ameriška pesnica Louise Glück, nagrado za mir pa Svetovni program za hrano za prizadevanja za boj proti lakoti in za mir na konfliktnih območjih.

Nagrade bi morali prejemniki v Stockholmu oz. v Oslu, ko gre za nagrado za mir, prejeti 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti. Vendar so zaradi koronavirusa podelitev odpovedali in jo nadomestili s televizijsko slovesnostjo, ki bo prikazala, kako dobitniki nagrade prejemajo v svojih državah.

Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel