15. Blejski strateški forum kljub pandemiji postregel z najvišjo udeležbo doslej

Razprave o prihodnosti EU

31. 8. 2020, 19:43 | Aktualno | Vir: STA

                            15. Blejski strateški forum kljub pandemiji postregel z najvišjo udeležbo doslej (foto: Daniel Novakovič/STA) Daniel Novakovič/STA

Letošnji 15. Blejski strateški forum (BSF) je kljub pandemiji covida-19 postregel z najvišjo udeležbo doslej. Dva predsednika, sedem premierjev, šest zunanjih ministrov, visoki predstavnik EU in številni drugi so razpravljali o prihodnosti EU po pandemiji in brexitu. "Zima prihaja," je opozoril slovenski gostitelj, premier Janez Janša.

Uvodni panel, ki so se ga ob Janši v živo udeležili premierji Madžarske, Hrvaške, Češke, Poljske in Bolgarije ter srbski predsednik, po videokonferenci pa sta sodelovala še italijanski premier in direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Kristalina Georgieva, je bil posvečen razpravi o prihodnosti Evrope po pandemiji covida-19 in iskanju rešitev za premagovanje kriz prihodnosti. Nove članice EU tu kažejo večjo samozavest in ponujajo tudi svoje rešitve.

Strinjali so se sicer, da Evropa potrebuje več skupnih ukrepov v pripravah na zaostrovanje pandemije covida-19 in manj nacionalnih pristopov. Najboljši odgovor za to sta solidarnost in kohezivnost EU, predvsem pa močna politična vizija, je dejal italijanski premier Giuseppe Conte. Bolgarski premier Bojko Borisov je predlagal "zdravstveni ščit", skupne protokole, da bi bili ukrepi v boju proti pandemiji podobni po celotni EU.

Voditelji so izpostavili tudi pomen skupnega dogovora o oblikovanju 750 milijard evrov težkega sklada za okrevanje po pandemiji, ki ga je potrdil vrh EU sredi julija. A pri tem se je razkrila neenotnost EU glede pogojevanja črpanja skupnih sredstev s spoštovanjem pravne države, čemur sta nasprotovali Madžarska in Poljska ob podpori Slovenije.

Madžarski premier Viktor Orban je zavrnil kritike glede stanja demokracije na Madžarskem. Zatrdil je, da je demokracija na Madžarskem ravno tako kvalitetna kot v Italiji ali Nemčiji in izpolnjuje vse evropske standarde na tem na področju.
Poljski premier Mateusz Morawiecki pa je menil, da so države Srednje Evrope deležne kritik, ker se vzpenjajo in so vse bolj konkurenčne drugim državam. "Vendar je konkurenčnost znotraj EU dobra, ker tako celotna EU postane konkurenčnejša," je poudaril.
Slovenski premier Janša je medtem izpostavil, da so pri vprašanju vladavine prava problem predvsem dvojni standardi. Leta 2014 so bile v Sloveniji ukradene volitve, sam je bil politični zapornik, pa ni nihče protestiral zaradi tega, je dejal.
Slovenski predsednik Borut Pahor je sicer v uvodnem nagovoru pozval h krepitvi enotnosti EU, tudi s harmonizacijo zdravstvenih politik. "Tako imenovana nova normalnost bo prinesla politične, ekonomske in socialne spremembe. Vplivala bo veliko obsežneje od neposrednih zdravstvenih posledic," je opozoril predsednik.

Vendar pa to ne bi smelo iti na račun multilateralizma, aktivnega članstva v EU in Natu, transatlantskega sodelovanja, negovanja dobrososedstva in mirnega reševanju sporov, je poudaril Pahor.

Zunanji minister Anže Logar se je vendarle zavzel, da bi EU morala izboljšati svoje soočanje s krizami. BSF bi lahko bil glede tega zelo koristen kot "uvod v konvencijo o prihodnosti EU". Te razprave se zdaj začenjajo pod nemškim predsedovanjem Svetu EU in se bodo nadaljevale še pod portugalskim in slovenskim predsedovanjem ter naj bi se zaključile nato pod francoskim.

Obnova gospodarstev ključna v prihodnjih mesecih

Zunanji ministri so sicer v svoji razpravi poudarili, da bo v prihodnjih mesecih ključna predvsem obnova gospodarstev, ki jih je pandemija močno prizadela. Visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell je izpostavil pomen sklada za obnovo Evrope, pri čemer bo ključno, da bo sklad dokončno potrjen. Lahka naloga ne bo niti implementacija sklada, je dejal.

Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto in češki zunanji minister Tomaš Petriček sta se zavzela za olajšanje postopkov in pravil EU na področju gospodarstva, drugi ministri pa so prav tako izpostavili večjo povezanost v uniji.

Veliko pozornosti je bilo posvečeno tudi digitalizaciji

Veliko pozornosti je bilo posvečeno tudi digitalizaciji, zlasti kot gonilni sili gospodarskega okrevanja.

Na BSF je sodeloval tudi posebni predstavnik EU za dialog Beograd - Priština in druga regionalna vprašanja Zahodnega Balkana Miroslav Lajčak, ki si želi jasne evropske perspektive za države Zahodnega Balkana. "Če Zahodni Balkan ne bo v našem taboru, bomo imeli velike težave," je dejal v okviru BSF.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je sicer pred tem na panelu voditeljev poudaril, da Srbija želi postati članica EU, saj je bolje biti član kluba kot ne. "Prejemamo veliko podpore s strani EU, vendar imamo svoje mišljenje, vidimo, kaj se v njej dogaja, kaj se dogaja med EU in ZDA," je povedal in dodal, da si Srbija želi geopolitični pristop EU.

Razprava o evropski varnosti

Na BSF so sicer razpravljali tudi o evropski varnosti in asimetričnih grožnjah, pa tudi o grožnjah, ki jih predstavlja kibernetski kriminal.

Ob robu BSF pa so potekala tudi številna dvostranska srečanja. "To diplomatsko vrenje bo pripeljalo do rešitev, ki bodo ugodne tako za državljane Slovenije kot tudi za vse, ki živimo v EU," je prepričan Logar, ki je menil tudi, da se Slovenija zdaj vrača na diplomatski zemljevid.

Predsednik Borut Pahor se je sešel z visokim predstavnikom EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Josepom Borrellom in posebnim predstavnikom EU za dialog med Beogradom in Prištino Miroslavom Lajčakom.

Z njima se je ob robu foruma o aktualnih zunanjepolitičnih vprašanjih pogovarjal tudi premier Janez Janša. Ta se je ločeno srečal tudi s poljskim kolegom Mateuszem Morawieckim, hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem, predsednikom bolgarske vlade Bojkom Borisovom in češkim premierjem Andrejem Babišem. Osrednja tema pogovorov je bilo soočanje z novim koronavirusom in sodelovanje med državami.

Po drugi strani je bila slovenska politična opozicija kritična do izbora gostov letošnjega BSF. Predsedujoča SD Tanja Fajon je forum označila za zmenek rušiteljev temeljnih vrednot EU, Jerco Korče iz LMŠ skrbi usmeritev vlade v zunanji politiki, v Levici pa pravijo, da so se na Bledu zbrali ultrakonservativci in desni populisti srednje Evrope. Ob robu foruma se je zbrala tudi peščica protestnikov.

Logar je tovrstne kritike zavrnil. "Mislim, da je v interesu vseh, da Slovenija krepi odnose z vsemi državami članicami in da ne selekcionira, kdo je tisti, s katerim se velja srečati in s kom ne. Slovenija je odprta," je poudaril.

Pripravili: Blaž Mohorčič, Jure Kos, Sergeja Kotnik Zavrl in Mihael Šuštaršič