Lučka Kajfež Bogataj: "Nekaj mrzlih tednov podnebnih sprememb ne postavlja pod vprašaj!"

"Imeli smo enega najtoplejših januarjev, pa tudi december je bil pretopel," je pojasnila Kajfež Bogatajeva. Izreden mraz, ki je nekaterim skeptikom dal misliti, da je globalno segrevanje mit, je bil tako le stvar "nekaj hladnih tednov, torej ... vremenski pojav, ki praktično nima nič skupnega s pojmom podnebja", je pojasnila.

"Gre za običajno spremenljivost vremena, ki je pravzaprav ne moremo povezati s podnebnimi spremembami. Še posebej, ker je bila istočasno z našim mrazom na primer Arktika rekordno topla," je spomnila Kajfež Bogatajeva.

Ena zima ob tem nikakor ne more biti argument v razpravi o podnebnih spremembah. Kot je poudarila Kajfež Bogatajeva, klimatologi podnebne spremembe namreč potrjujejo na nizih, ki so dolgi vsaj nekaj desetletij. "Zelo pogosto potrebujemo vsaj 60-letni niz in primerjamo prvih 30 let z naslednjimi 30 leti. Tako ugotavljamo spremembe v meteoroloških spremenljivkah," je pojasnila.

Pojmov vremena in podnebja torej ne gre mešati. Res pa je, da podnebne spremembe povečujejo verjetnost za ekstremne vremenske dogodke - tako za mraz kot za vročino, tako za poplave kot suše, je dodala.

Bodoče neizbežne spremembe so bodo po navedbah klimatologinje v grobem kazale v treh smereh. Celotno kopno planeta se bo ogrevalo, bolj na severu kot na ekvatorju. Padavine se bodo prerazporedile - že danes bolj sušni kraji bodo imeli še manj vode, kjer pa je vode dovolj, je utegne biti še več. Več pa bo tudi vremenskih rekordov, pri čemer so bolj verjetni vročinski valovi kot pa zelo hud mraz.

Tudi na Agenciji RS za okolje (Arso) so ta teden opozorili, da v Sloveniji v zadnjih 50 letih prihaja do sprememb podnebja, saj se je temperatura zraka dvignila za dve stopinji, veča se število vročinskih valov, pogostejša so tudi obdobja obilnih padavin. Povprečna temperatura zraka se v vseh letnih časih skozi desetletja povišuje, je dejal klimatolog Gregor Vertačnik. Še najbolj je to opazno poleti in spomladi.

Povečujejo se tudi ekstremi. Vročinskih valov je zaradi toplejših poletij vse več, poleg tega so tudi daljši. Pri snežni odeji po večini države medtem na Arsu beležijo negativen trend, kar pomeni od 10 do 20 odstotkov tanjšo snežno odejo na desetletje.

Konec februarja in začetek marca sta predstavljala eno najhladnejših obdobij v Sloveniji v zadnjih 20 letih, a je tega očitno konec. Že v petek je Arso posvaril, da so danes zaradi kombinacije hitrejšega taljenja snega in velike predhodne vodnatosti možna manjša razlivanja rek in manjših vodotokov v vzhodni Sloveniji, predvsem ob Dravinji in Sotli. V noči na nedeljo se bo v manjšem obsegu začela razlivati reka Krka. Razlivne površine ob Krki se bodo počasi večale še v nedeljo in ponedeljek, v noči na ponedeljek bodo manjša razlivanja možna tudi ob reki Kolpi.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord