Mario Fafangel: Pri obvladovanju epidemije bo ključna odločitev posameznika za cepljenje

15. 5. 2021, 12:52 | Aktualno | Vir: STA

                            Mario Fafangel: Pri obvladovanju epidemije bo ključna odločitev posameznika za cepljenje (foto: Anže Malovrh/STA) Anže Malovrh/STA

Vodja Centra za nalezljive bolezni NIJZ Mario Fafangel meni, da se je treba pri obvladovanju epidemije zavedati, da nekih ukrepov ni mogoče vzdrževati vseskozi. Treba je gledati še na druge dele družbe, je dejal za Večer. Vodja skupine za cepljenje Bojana Beović pa je za Delo poudarila, da je najprej treba zaščititi zdravje in življenje.
 

Vodja Centra za nalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) ocenjuje, da je zdaj čas za razmislek, kako narediti ukrepe malo drugačne in malo boljše za poletje. Pri tem pa je ves čas cilj grmaditi in kopičiti imunost populacije.

"To delamo s prebolevnostjo in cepljenjem, pri čemer je seveda edino pametno delati s cepljenjem, ker s tem ne tvegamo nič v primerjavi z boleznijo," je izpostavil za današnjo prilogo časnika Večer V soboto. "Naravni potek in prekuževanje sta se izkazala za katastrofo. Dokazano," je dodal.

Čeprav bi morali gledati na skupnost, se vedno odločimo skozi percepcijo osebnega tveganja - kolikšna je verjetnost, da boš zbolel, in kako hudo bo, če boš zbolel, je poudaril. Tveganje je po njegovih besedah vedno visoko, ko je epidemija v polnem razmahu, in takrat je običajno problematična dostopnost cepiva.

Zdaj pa prehajamo v drugo obdobje, kjer bomo soočeni s klasičnimi problemi, ki jih imamo s komunikacijo cepljenja in precepljenostjo po Evropi tudi za vsa druga cepiva. Gre za cepilna čustva in zaupanje. Po njegovem pojasnilu gre denimo za nekakšno zaupanje v cepljenje in oklevanje. "Točno to se bo zgodilo pri covidu. Zdaj, ko imamo sistem, vzpostavljeno naročanje in dobave, je treba vzpostaviti pozitiven pritisk - precepimo se čim prej," je pozval.

Tudi Beovićeva poudarja, da kratkoročno brez cepljenja ni mogoče ustaviti epidemije. Tezo javnosti, da oblast zlorablja epidemijo za zmanjšanje demokracije, za povečanje svojega vpliva, za nadziranje in obvladovanje ljudi, pa bi težko podprla. Če gleda z vidika zdravniškega interesa, so ukrepi zelo dobrodošli, saj zaščitijo življenja, je dejala v intervjuju za današnjo Sobotno prilogo časnika Delo.

V nasprotju z nekom drugim, ki misli, da so bolj pomembne druge človekove pravice, denimo svoboda gibanja, druženja, potovanja in biti ponoči zunaj, bo kot zdravnica vedno zagovarjala najprej pravico do zdravja in življenja, je dejala.

Po Fafanglovi oceni bo ključna odločitev posameznika za cepljenje. Tukaj je nujna transparentna komunikacija, meni. Dal je tudi pobudo, da se začne razmišljati o tem, da bi se lahko vsak odločil, s katerim cepivom želi biti cepljen. Posameznik ima namreč o covidu-19 in sploh o cepljenju zelo močno stališče. A zaupanje je treba graditi s pojasnili, meni. Čakalna doba za cepivo AstraZenece je denimo dva dni, čakalna doba za Pfizerjevo pa dva meseca, čakanje pa je po njegovem mnenju veliko tveganje.

Če so cepiva na voljo, je odločitev o ponujeni izbiri na mestu, je poudaril. Pomembno je namreč, da se ljudje počutijo dobro z odločitvijo. Gre za zdrave ljudi v starostni skupini, kjer je tveganje za težak potek bolezni manjše, tako da morajo biti pristopi drugačni, je poudaril.

Je tudi velik zagovornik samotestiranja, ker gre za orodje, ki ga lahko uporabljamo doma in smo tako motivirani. S samotestiranjem lahko vsak aktivno pomaga, je spomnil. Po njegovem mnenju ni nič narobe, da uvedemo samotestiranje najprej v šolah, pri čemer pa mora potekati doma. Ob izvajanju v šoli bi namreč prišlo do stigme. "Seveda pa je treba to izpeljati od začetka do konca in pa tudi skomunicirati od začetka do konca," je izpostavil.

Beovićeva, ki je tudi predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, pa je spregovorila tudi o plačnem sistemu, ki ga je po njenem mnenju nujno spremeniti. Če bodo namreč ustanove izgubile zdravnike, ki obvladajo težko, kompleksno medicino, se bo sistem podrl od znotraj, je posvarila. Po njenem je treba zagotoviti, da ne bo denimo srčni kirurg odšel iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, "da bi v zasebnem sektorju operiral bolj donosne krčne žile". "Kdo bo potem operiral srce?" sprašuje.