Mateja Logar: Večji otroci in najstniki bistveno pogosteje širijo okužbo kot so to opisovali doslej

Spoštovanje priporočil v šolah

1. 9. 2020, 12:41 | Aktualno | Vir: STA

                            Mateja Logar: Večji otroci in najstniki bistveno pogosteje širijo okužbo kot so to opisovali doslej (foto: Daniel Novakovič/STA) Daniel Novakovič/STA

Raziskave kažejo, da predvsem nekoliko večji otroci in najstniki bistveno pogosteje širijo okužbo z koronavirusom, kot so to opisovali doslej, opozarja Mateja Logar z ljubljanske infekcijske klinike. Ker bo v šolah več stikov med otroki, je možno, da bodo ti postali primarni vir okužbe v družini, zato je pozvala k spoštovanju priporočil v šolah.

Če smo v spomladanskih mesecih govorili, da otroci pravzaprav ne predstavljajo večjega izvora okužbe, se trenutni podatki spreminjajo, je pojasnila Logarjeva s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja pri Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Po njenih navedbah otroci v prvih spomladanskih mesecih verjetno predstavljali takšnega tveganja, ker smo hitro začeli z zapiranjem šol in vrtcev, kar so storili tudi v drugih državah, nato pa so se ukrepi različno sproščali. Tako se je v zadnjem času nabralo več raziskav, ki kažejo, da zbolevajo tudi otroci, seveda z nekoliko drugačno klinično sliko kot odrasli, je dodala.

Pri otrocih po njenih navedbah velja, da manjši, kot so, manj je klinična slika specifična. Če odrasli bolniki najpogosteje navajajo glavobol, suh kašelj in vročino, so pri otrocih ti znaki pogosto odsotni, lahko gre samo za vročino, lahko se pojavijo nespecifični znaki, pogosteje so prisotne prebavne težave.

Pri tem je Logarjeva omenila zadnje raziskave, ki kažejo, da predvsem nekoliko večji otroci in najstniki bistveno pogosteje širijo okužbo, kot so to opisovali v prejšnjih mesecih. Za predšolske otroke pa raziskave po njenih navedbah dokazujejo sorazmerno visoko virusno breme v izločkih dihal, a se še ne ve natančno, ali je to pomembno tudi za samo širjenje ali gre samo za naravni potek bolezni, ki je pri otrocih drugačen kot pri odraslih.

Še vedno velja, da večina otrok preboleva bolezen v relativno blagi obliki in je redko potrebna hospitalizacija, se pa lahko pojavijo poznejši zapleti, saj lahko otroci po prebolelem covidu-19 razvijejo kawasakijevi bolezni podoben sindrom s povečanim imunskim odzivom, ki ima lahko hude posledice na srce oziroma žile, je pojasnila Logarjeva. Prav tako je opozorila, da lahko otrok okužbo prenese na druge družinske člane. Otrok doslej ni primarni izvor okužbe v družini, ampak se naleze od družinskih članov. Ker bo v šolah več stikov med otroki, pa je možno, da bodo otroci postali primarni vir okužbe v družini, je opozorila.

Zato je po njenem mnenju še toliko bolj pomembno, da se v šolah in drugih institucijah držijo vseh podanih priporočil, med katerimi so nošenje mask v prostorih, razkuževanje prostorov, umivanje in razkuževanje rok, vzdrževanje smiselne razdalje med otroki, ko so v razredih. Ob tem je opozorila, da je verjetnost širjenja okužbe v zaprtih prostorih bistveno večja kot denimo na igriščih.

Pomembno je tudi, kot je poudarila, da starši v šolo pošiljajo otroke, ki so zdravi in nimajo kliničnih znakov okužbe, in da vsi upoštevamo priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). "Na ta način bomo ustvarili možnost, da ne bo potrebno zapiranje šol," je dejala.

Tudi nošenje maske za otroka ne predstavlja nobenega negativnega psihološkega učinka, če mu pravilno razložimo, zakaj so potrebne, je dejala.

Polonca Truden Dobrin

Polonca Truden Dobrin iz NIJZ je poudarila, da si lahko štejemo za uspeh, da so lahko vsi učenci in dijaki spet normalno odšli v šolo. Tudi ona je izpostavila, da bo lahko tako naprej le, če se bomo vsi čim bolj držali priporočil. V šolah je to še posebej pomembno zaradi učencev, ki imajo določene zdravstvene težave, in zaradi učiteljev, ki so lahko starejši ali imajo kakšne zdravstvene omejitve.

Namen priporočil, ki jih je za šole izdal NIJZ, je po njenih besedah zamejiti okužbe čim bolj znotraj razredov. "Če že pride do okužbe, želimo, da je omejena le na en razred in ne, da je treba zapreti celotno šolo," je dejala. Zato je po njenih besedah pomembno, da se v šolah razredi ne mešajo med seboj, če pa se že, da so učenci med seboj na primerni razdalji ali pa da imajo zaščitne maske. Tudi starši naj ne vstopajo v šolske prostore, govorilne ure in roditeljski sestanki naj potekajo na daljavo.

Šolskih klopi po njenih besedah ni treba razkuževati vsak odmor, dovolj je, da se jih razkuži pred in po malici, jih pa je treba med odmori razkuževati v razredih, v katerih se učenci ali dijaki menjajo.

Pomembno tudi je, da učenci in dijaki zunaj razreda, torej v skupnih prostorih šole, nosijo maske, saj te med govorom preprečujejo širjenje kapljic v prostor. Za otroke so dopustne tudi večslojne maske iz blaga, je dejala. Sicer pa bo po njenih besedah NIJZ konec tedna opravil novo epidemiološko oceno in takrat bo znano, ali bodo maske za učence prvega in drugega triletja osnovne šole v skupnih prostorih še potrebne.

Priporočila za nošenje mask so sicer po njenih besedah zgolj priporočila, saj si ne predstavlja, da bi bila obvezne in bi za njihovo nenošenje obstajala kaznovalna politika: "Gre za to, da ščitimo drug drugega. Če bomo lahko na ta način uspeli preprečevati okužbe, bo lahko tudi šola delovala v živo. Gre za položaj, ko dobimo vsi."

Glede mnenj nekaterih, da je nošenje mask škodljivo, je dejala: "Če bi bile maske res tako nevarne, potem nobeden od zdravnikov in medicinskih sester, ki jih leta uporabljajo pri svojem delu, ne bi bil več živ." Treba je zaupati znanosti, ne pa različnim teorijam zarote, ki se pojavljajo na spletu, pa je pozvala Logarjeva.

Truden Dobrinova je povedala še, da bo NIJZ za obšolske dejavnosti, kot so glasbene šole, športne dejavnosti v šolskih prostorih in podobno, pripravil dodatna priporočila.