"Med epidemijo je več Slovencev začelo gledati Netflix, številni so gradili bazene, e-hrana in Wolt sta eksplodirala"

4. 9. 2020, 11:11 | Aktualno | Vir: STA

                            "Med epidemijo je več Slovencev začelo gledati Netflix, številni so gradili bazene, e-hrana in Wolt sta eksplodirala" (foto: Shutterstock) Shutterstock

Epidemija covida-19 je prinesla številne spremembe na področju kmetijstva in prehrane, to pa zahteva uvajanje novih poslovnih in prodajnih modelov, je bilo slišati na konferenci Agrobiznis v organizaciji časnika Finance v Ljubljani.

Med gosti na konferenci je bil tudi direktor agencije za digitalni marketing Red Orbit Andraž Štalec, ki je izpostavil, da so digitalni kanali v koronski krizi postali pomembno prodajno mesto za prehranske izdelke in restavracije. 

Analiza spletnega iskanja je denimo pokazala, da se je pred epidemijo covida-19 za peko kruha v Sloveniji zanimalo okoli 3000 ali 4000 ljudi, marca je bilo število desetkrat večje. Več Slovencev je začelo gledati Netflix in številni so gradili bazene. Močno je porasel trend iskanja dostave hrane na dom. Ehrana in Wolt sta "eksplodirala", pri čemer Wolt že dohiteva Ehrano po interesu in številu dostav, je pojasnil Štalec.

Okrepila se je tudi prodaja prek številnih spletnih tržnic, ki so zaživele tudi na družbenih omrežjih. Več kot 50-odstotni delež prodaje na teh spletnih tržnicah sicer predstavlja sadje, mesa pa je komaj kaj. Več kot 70-odstotkov kupcev je ženskega spola, med starostnimi skupinami prevladujejo mladi, tipična frekvenca nakupa pa je dvakrat mesečno.

Pregled spletnega trga kaže, da kupci nimajo jasnih preferenc, torej ni večjih segmentov kupcev, ki bi šli vedno letovati na eno destinacijo ali kupovali ista živila. To za ponudnike pomeni, da lahko s pametnimi akcijami ter s strateškim trženjskim pristopom pritegnejo kupce k sebi.

Prav tako podatki kažejo, da so spletni kupci precej raznoliki, tako denimo po letih kot odnosu do novega koronavirusa. Jasen pa je tudi trend, da se potrošnja močno usmerja v lokalno.

"Ker kupci nimajo jasne preference, morate biti prisotni in vidni," je ponudnikom na srce položil Štalec.

Pozval pa jih je tudi, naj ustvarijo lojalno občinstvo in potrošnike, ki se bodo k njim vračali tudi brez vedno novega in vse dražjega oglaševanja.

Prihodke v restavracijah krepijo Michelinove zvezdice, v hotelih pa inovativne novosti, kot je vinska fontana

Mnogi gostje, ki so v začetku poletja letovali v hotelih Sava Turizma s turističnimi boni, so za izvenpenzionsko ponudbo trošili manj od tipičnih gostov v preteklih letih, je na konferenci povedala direktorica marketinga v Savi Turizem Ana Praprotnik.

A v Sava Turizmu so čas epidemije izkoristili za investicije. V okviru prenove blejskega hotela Park so tako postavili hotelsko vinsko fontano, kjer lahko gostje na pipo s hotelsko kartico točijo pet različnih slovenskih vin.

"Tam se je poraba vina bistveno povečala, celo pri zajtrku," je povedala Praprotnikova.

Turistični boni so jim sicer v poletni sezoni prinesli okoli 40 odstotkov prihodkov, hoteli so bili med 65- in 95-odstotno zasedeni, najbolj na Obali in nato v termah. Na Bledu imajo od šestih odprta dva hotela, ki pa sta zelo dobro zasedena, zelo veliko pa je tudi povpraševanje po bivanju v kampu in glampingu.

Aleks Simčič iz kmetije Edi Simčič iz Goriških Brd je poudaril, da so se na njihovi kmetiji odločili, da kljub koronski krizi ne bodo dovolili nobenih kompromisov pri kakovosti proizvodov. V času epidemije so sicer ustvarili le okoli desetino običajne realizacije, julija in avgusta pa so bili na okoli 60 oz. 70 odstotkov običajne prodaje. Pri tem letos opažajo velik porast domače prodaje, tudi zahvaljujoč novi degustacijski sobi.

Velikega povpraševanja gostov se veselijo v z Michelinovo zvezdico odlikovanih restavracijah Vila Podvin in Gostilna pri Lojzetu na dvorcu Zemono. Kuharski mojster Gostilne pri Lojzetu Tomaž Kavčič je poudaril, da je letos zanj najpomembnejša delovna sila. Kljub koronski krizi tako ni nikogar odpustil, nasprotno je v sodelavce še dodatno vlagal. Je pa Kavčič dodal, da so bili že pred epidemijo polno zasedeni in tudi danes morajo še naprej občasno odklanjati ljudi, ker povpraševanje presega kapacitete.

Tudi Marcela Klofutar iz Vile Podvin je pojasnila, da so številke pri njih na lanski ravni, čeprav delajo tri dni manj. Opažajo manj povpraševanja po običajnih kosilih in več po daljših večhodnih chefovih menijih.

"Tako lahko z manj gosti ustvarjamo enako ali več prihodkov," je bila zadovoljna. "Je pa še vedno veliko neznank," je opozorila Klofutarjeva. "Radi bi se dolgoročno pripravili, okrepili ekipo, a glede na trenutno situacijo težko dolgoročno načrtujemo," je dodala.